Meni Zapri

Premier Cerar: Turizem je še posebej svetla točka našega gospodarstva

Cveta Potočnik, 31. januar 2018 – »Slovenija v leto 2018 upravičeno vstopa z velikimi pričakovanji, saj je za nami uspešno leto 2017, v katerem smo zabeležili odlične rezultate ne le slovenskega turizma, temveč celotnega gospodarstva. Turizem pa je še posebej svetla točka našega gospodarstva,« je dejal predsednik vlade dr. Miro Cerar ob odprtju sejma Natour Alpe-Adria, ki se je danes začel na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Medtem ko je slovenski turizem lani z več kot 4,7 milijona turističnih prihodov in skoraj 12 milijoni turističnih prenočitev dosegel nove rekordne rezultate, se postopoma vendarle izboljšujejo tudi finančni rezultati turističnih podjetij, vendar še vedno niso tolikšni, kot bi morali biti glede na potencial, pa je ocenil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. V pogovoru, ki je sledil odprtju sejma in ga je vodil predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc, je Počivalšek poudaril, da je zato bistven cilj novega strateškega razvojnega dokumenta slovenskega turizma doseči 4 milijarde evrov prihodka iz te panoge. Vsaka milijarda evrov namreč državi oziroma državnemu proračunu prinese 200 milijonov evrov različnih dajatev. Prenos približno 40 odstotkov slovenskih hotelov, ki so še vedno v državni lasti, v upravljanje in postopno privatizacijo v okviru turistične divizije znotraj Slovenskega državnega holdinga in ustanovitev fonda za investicije v turizmu pod ugodnejšimi pogoji pa morata pri tem odigrati ključno vlogo.

Drago Bulc, predsednik društva TNS in Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ponudba za goste z avtodomi se povečuje

Evropi je registriranih že 2 milijona avtodomov, od tega v Nemčiji 600.000. Samo letos naj bi bilo registriranih novih 200.000 teh vozil, saj je povpraševanje izjemno veliko tako v NemčijiVeliki BritanijiFranciji, kot tudi v Španiji in Skandinaviji. Avtodomi so vedno daljši in širši, vedno bolj razkošno opremljeni, vedno bolj je izpopolnjena elektronika, s pomočjo katere je mogoče v vozilu upravljati že domala vse. Večina Evropejcev se z avtodomi odpravi na pot po Evropi, zaradi terorizma in zmanjšane varnosti v nekaterih delih sveta je ta motiv še bolj prisoten kot pred leti. Starost kupcev novih avtodomov pa se znižuje.

Okrogla miza o ponudbi za lastnike avtodomov v Slovenije

Skozi Slovenijo se po nekaterih ocenah v poletnih mesecih pelje 90.000 avtodomov. Vse te okoliščine in priložnosti so bile osnova za razvoj projekta Mreža postajališč za avtodome v Sloveniji, katere pobudniki in vodja je Dušan Skerbiš, župan občine Mirna. »S sodelovanjem in povezovanjem lahko dosežemo več,« je dejal na okrogli mizi v okviru sejma Natour Alpe-Adria in dodal, da je cilj projekta v nekaj letih postavitev postajališč za avtodome z vso potrebno opremo v vsako slovensko občino. V okviru projekta so že postavili standarde za postajališča, skupaj že nastopajo na sejmih, pripravili so promocijsko gradivo, v pripravi je aplikacija, s katero bodo gostje z avtodomi dobili ne le informacije o postajališčih, ampak tudi o turistični in kulinarični ponudbi v njihovi bližini. Več sogovornikov na okrogli mizi je pozitivno ocenilo razvoj postajališč za avtodome v Sloveniji v zadnjih letih, kritični pa so bili glede počivališč ob naših avtocestah, ki niso ustrezno opremljena, kar bo potrebno rešiti v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in Darsom.

Okusi Slovenije

Okrogla miza, na kateri so sogovorniki iskali odgovor na vprašanje, kako lahko Slovenija postane prepoznavna kulinarična destinacija, je pritegnila veliko ljudi, nedvomno tudi zaradi sodelovanja Ane Roš, ki je lani osvojila prestižni naziv najboljše kuharske mojstrice sveta. In njena ocena je bila jasna: smo šele na začetku, še veliko nam manjka do razvite gastronomske destinacije. Veliko držav se zaveda, da je gastronomija eden najbolj pomembnih turističnih segmentov in zato tudi zelo veliko vlagajo v to področje. Velika rak rana naših gostinskih ponudnikov je strežba, ustrezen sprejem gostov in predstavitev jedi, pesti nas veliko pomanjkanje natakarjev, saj celo v Hiši Franko težko najdejo dobro strežno osebje.

Okrogla miza Okusi Slovenije

Dr. Janez Bogataj je ocenil, da je v Sloveniji v zadnjih letih na področju kulinarične ponudbe največji korak naprej naredila Ljubljana, da zdaj že imamo nabor 365 značilnih regionalnih in lokalnih jedi, ki so lahko dobra osnova za nadgradnjo in vključitev v ponudbo naših gostinskih lokalov. In prav lokalne posebnosti in zgodbe povezane z njimi so eden izmed ključev, kako bo Slovenija lahko postala prepoznavna kulinarična destinacija, je menil dr. Noah Charney, profesor umetnostne zgodovine.

Novo mesto: Štukljevo leto 2018

Že po tradiciji je na novinarski konferenci novosti v turistični ponudbi in dolenjski prestolnici na sejmu Natour Alpe-Adria predstavilo danes Novo mesto, tokrat v soorganizaciji Zavoda Novo mesto, ki ga od nedavnega vodi mag. Marjan Hribar in pod okrilje katerega sodita poleg turizma tudi kultura in šport. Zavod Novo mesto je znova prevzel vlogo regionalne destinacijske organizacije in bo povezoval nosilce turizma ter organizatorje prireditev in kulturno-muzejske ponudbe tako v Novem mestu kot v njegovi okolici, torej tudi OtočecGrad StrugoMatjaževo domačijozidanice, pa Šentjernej in druge.

Predstavitev Novega mesta

Leto 2018 bo Novo mesto v znamenju Leona Štuklja. Novembra bodo namreč obeležili 120-letnico rojstva dolenjskega olimpionika. Pod sloganom »Zdrav duh v Novem mestu« bodo potekale številne športne, kulturne in turistične prireditve. Osrednje dogajanje Štukljevega leta bo na njegov rojstni dan, 12. novembra, ko bosta slavnostna akademija in odprtje pregledne razstave o življenju in delu Leona Štuklja v Dolenjskem muzeju. Novo mesto bo v prihodnje posebno pozornost namenjalo razvoju športno-rekreacijskih vsebin, saj si želi postati ne samo gospodarsko, ampak tudi športno-rekreacijsko središče Slovenije oziroma nacionalni olimpijski center. Načrtujejo več investicij in projektov, med drugim letos odprtje velodroma.

Fotografije: Cveta Potočnik