Franc Kranjc, Slovenski utrip, 10. junij 2018 – Evropska centralna banka (ECB) in analitične službe Evropske komisije (EK) skrbno spremljajo podatke o makroekonomskem, finančnem in dolžniško-upniškem položaju članic, med njimi tudi Slovenije. Medtem, ko se doma hvalimo z gospodarsko rastjo in višjim BDP, nas iz Bruslja opozarjajo na pretirano birokracijo, premajhno konkurenco pri javnih naročilih, na zapleten davčni sistem, rast državnih izdatkov, ko komaj uspevamo plačevati le še obresti za najeta milijardna posojila. Omenjajo tudi probleme z našimi pokojninami, ker se v blagajno ZPIZ nateče letno premalo prispevkov.
Kaj pričakujejo v Bruslju?
Če smo dobro razumeli njihove ugotovitve in pripombe pričakujejo, da bi morali bolj vzdržno urediti javne finance, podaljšati bi morali upokojitveno starost (morda na 65 oziroma 67 let), sprejeti zares pravo zdravstveno reformo, urediti sistem dolgotrajne oskrbe, pospešiti bi morali privatizacijo javnih podjetij, saj je znano, da SDH razpolaga in upravlja z vrednostjo javnih podjetij v znesku 12-15 milijard evrov! Privatizacija NLB in ostali problemi z varčevalci na Hrvaškem niso omenjeni.
V Bruslju celo ugotavljajo, da obstaja nevarnost odstopanja od proračunskih ciljev za leto 2018. Priporočajo tudi, kako bi lahko vendarle znižali strukturni primanjkljaj. Niso tudi pozabili opozoriti na tveganje revščine in socialne izključenosti, gospodarske družbe in podjetniki pa so pri poslovanju preveč odvisni od dolgoročnih in predvsem tudi kratkoročnih premostitvenih posojil.
Zdi se kot, da je vse narobe, kaj pa naša gospodarska rast?
Doma slišimo same dobre informacije, ki nam jih servirajo naši politiki. Namreč, da smo v letu 2017 zabeležili 5-odstotno gospodarsko rast, da je tudi za 5 odstotkov višji bruto domači proizvod (BDP), da je manj brezposelnih in tako naprej. Preprosti državljan sedaj ne ve komu verjeti. Tudi tistim politikom ali kandidatom za višje funkcije, ki pravijo, da je dozorel čas za delitev, ne znajo pa povedati iz katerega žaklja.
Vse te hvalnice o gospodarski rasti ne držijo v celoti, če vemo kakšno je resnično javno-finančno stanje. Javni dolg se v resnici ne znižuje in še vedno znaša 32 milijard evrov, saj plačujemo le obresti. Res je, da sta se nekoliko povečala proizvodnja in izvoz, kar je ob nakazilih za odobrene projekte iz Bruslja vplivalo na višjo rast BDP, to pa je vplivalo tudi na izračun nižjega razmerja javni dolg v BDP iz 84 na 74 %, a je stanje še vedno 14 % nad dovoljenim. Treba je tudi vedeti, da sam izračunani BDP (proizvedeni material, proizvodi, storitve, izvoz) še ne pomeni, da je denar že v blagajni!
Kar se tiče gospodarstva smo lahko zadovoljni; 66.470 gospodarskih družb s sedežem v Sloveniji je v letu 2017 zabeležilo 93,84 milijarde evrov prihodkov, pri tem 20,77 milijarde evrov neto dodane vrednosti in 3,62 milijarde evrov neto čistega dobička. Delež prihodkov gospodarskih družb obalno-kraške regije je 3,5 odstoten. Za to regijo (8 občin) pa je značilno, da je turizem (beri gostinska panoga) prvič po dolgih letih izkazal neto čisti dobiček v znesku 6,55 milijona evrov (+ 38%).