Cveta Potočnik in Janez Temlin, 26. oktober 2018 – Zeliščarski center bo kmalu zaživel kot nova vsebina v Zagraškem logu, naravnem parku z muzejem na prostem v vasi Zagrad pri Škocjanu na Dolenjskem.
Pod vasjo Zagrad, enem izmed zaselkov v valoviti dolenjski pokrajini, so pred skoraj dvema desetletjema v nekdanji vaški gmajni domačini začeli urejati park in muzej na prostem z nekaj kmečkimi poslopji, med njimi tudi z več kot 300 let staro Rangusovo hišo.
Park je prava zakladnica avtohtonih rastlih, saj so se v njem ohranili bela murva, črn trn, glog, češmin, trdoleska in druge grmovnice. Prava redkost je že domala izumrla drevesna vrsta – brst. V parku pa je tudi rastišče praproti, srčne moči, tavžentrože in drugih zdravilnih rastlin. In ker marsikdo od nas meščanov drevesnih vrst, ki rastejo tod, verjetno ne pozna več, najdemo pred drevesi informativne tablice o njih.
Da bi ta lepi naravni park resnično zaživel in bi izkoristili naravne danosti, ki jih omogoča Zagraški log, je občina Škocjan kot vodilni partner pripravila projekt postavitve Zeliščarskega centra jugovzhodne Slovenije, ki so ga predstavili včeraj in bo v letu ali dveh tudi zaživel.
Podrobneje projekt v naslednjem pogovoru predstavlja Jože Kapler, župan Občine Škocjan:
Nova vsebina za park Zagraški log, da se bodo ljudje v njem znova družili
Pri snovanju projekta Zeliščarskega centra je sodeloval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, idejni vodja projekta pa je Andrej Božič, ki v naslednjem pogovoru med drugim pojasnjuje, da imajo s postavitvijo centra več ciljev, med drugih želijo povezati med seboj zeliščarje iz jugovzhodne Slovenije in drugih slovenskih območij:
Društvo Sonček – pomemben partner v projektu
Jožica Povše, vodja programa LAS Dolenjske in Bele Krajine, je na predstavitvi dejala, da daje Občina Škocjan v svojem delovanju velik pomen projektom s socialno noto in da se je med 12 dolenjskimi občinami edina odzvala, ko je razvojni center iskal partnerja za eko-socialno kmetijo, ki zdaj na Bučki tudi že nastaja. Postavitev zeliščarskega centra je po njeni oceni pomembna zato, ker takšnega centra v Sloveniji še nimamo, zeliščarji pa med seboj niso povezani in ne nastopajo skupaj.
Velik poudarek pri nastajajočem Zeliščarskem centru je torej tudi na eko socialnem kmetijstvu in na tem področju sodelovanje s Sončkom – Društvom za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine iz Novega mesta. Društvo je partner v projektu, njegova direktorica Violeta Suhadolnik pa je v pogovoru povedala, da pomeni za njihove uporabnike, osebe s posebnimi potrebami, veliko priložnost za bolj samostojno in kakovostno življenje. Na ta način bodo lahko spoznali, da so tudi na podeželju možnosti za delo, s katerimi je mogoče preživeti. Člani Sončka bodo centru dali dušo, obiskovalci pa bodo dobili izkušnjo o drugačnosti.
Zeliščarstvo je razvojna možnost za podeželje
Ko smo se po novinarski konferenci spustili iz vasi v Zagraški log, nam je Damjana Pirc, krajinska arhitekta in zeliščarka nemudoma pokazala različne zdravilne rastline v parku, se dolgo pomudila pri koprivah in nam opisala njihove številne dobre učinke za naše zdravje, če jih seveda znamo pravilno nabirati in uporabljati. Kot je dejala, je treba imeti veliko znanja in tudi izobraževanju na področju gojenja in uporabe zdravilnih zelišč je eden izmed ciljev projekta. Tudi o tem je spregovorila v naslednjem pogovoru:
Zeleni turizem na Dolenjskem
Dolenjska ima dobre naravne danosti za oblikovanje ponudb in program za preživljanje tako imenovanih zelenih počitnic ali za aktivnosti povezanih z naravo. Kako se postavlja ob bok tem aktivnostim in ponudbam Zeliščarski center govori dobra poznavalka dolenjskega turizma Marjanca Trščinar Antić, ki si že dolgo prizadeva za njegov hitrejši razvoj.