Med obiskom Best Wetern Premier Hotela Slon v Ljubljani smo turistični novinarji s pomočjo njegovega generalnega direktorja Gregorja Jamnika pogledali v zakulisje dobro vodenega hotela, katerega cilj je ustvarjanje čim višje dodane vrednosti. V pogovoru, ki ga je z njim vodil predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc, pa je predstavil tudi svoja razmišljanja o ljubljanskem, slovenskem in globalnem hotelirstvu.
Stalne izboljšave in inovacije so ključne
Ko je Gregor Jamnik leta 2007 prevzel vodenje Hotela Slon, ta ni bil v najboljšem stanju, saj vlaganj v njegovo obnovo ni bilo in glede na storitve, ki jih je lahko nudil, bi se pravzaprav morali odločiti za nižanje cen. Vendar so se po Jamnikovih besedah odločili za mehko prenovo: dorekli so svoje konkurenčne prednosti, začeli uvajati stalne izboljšave in inovacije, uvedli nekatere storitve, ki jih morajo sicer imeti hoteli s petimi zvezdicami, dali velik poudarek na zajtrke in vrhunske postelje. Številke same po sebi povedo, da se je takšen pristop, vlaganje v kakovost in inovacije, obrestoval tudi v kriznih letih od 2007 do 2011, ko so se prihodki povečali za 25 %, plače zaposlenih pa za nekaj manj kot 40 %.
Zgledovanje po vodilnih hotelih v svetu
Kot pove Jamnik, ga je vselej zanimalo hotelirstvo, v Hotelu Slon je že tako dolgo, da pozna vse delovne procese, tako poslovno kot zasebno biva v dobrih hotelih, v katerih lahko vidi kaj novega, se kaj novega nauči. Iz vodilnih svetovnih hotelov, kot so Four Seasons ali Shangri-La je zato skušal v Hotel Slon prenesti vsaj nekaj elementov, po katerih bi bil hotel najboljši.
Egiptovski bombaž na postelji je kot svila
»Gost se pokrije z oblačkom in se uleže na oblaček,« povzame udobje, ki ga zdaj zagotavljajo gostom z izborom egiptovskega bombaža za posteljnino, dobrimi vzmetnicami in še nekaterimi dodatki, da je spanje v hotelu prijetnejše. Dobro poznavanje psihologije gostov in predvidevanje njihov potreb je po njegovih besedah zelo pomembno, predvsem pa je treba gostu najprej ponuditi nekaj več, potem lahko hotel tudi postavi višjo ceno, denimo za 50 EUR. »V tem pogledu v slovenskem hotelirstvu manjka več hrabrosti,« je kritičen Jamnik. Kritičen je tudi do slovenskih proizvajalcev proizvodov, ki jih ponujajo hotelirji, denimo mineralne vode, saj jih ne opremijo z angleškim napisi.
Kdaj s taksijem do Hotela Slon?
V Hotelu Slon, ki je najstarejši hotel v Ljubljani in Sloveniji, so nekatera obnovitvena dela nazadnje izpeljali pred dobrima dvema letoma, ko so bili na vrsti recepcija, zasteklitev arkad in selitev restavracije. Takrat je zaživela tudi Slaščičarna Zvezda, ki ni klasičen najemnik prostora v hotelu, saj ima hotel nadzor nad kakovostjo in ponudbo slaščičarne in je tudi udeležen pri prometu. »Smo edini elitni hotel v Ljubljani, kamor prihajajo Ljubljančani na kavo, tudi kosila in večerje. Uspeli smo torej, da smo odprti tudi za lokalne prebivalce in to je uresničitev sanj vsakega elitnega hotela,« pravi Jamnik. Če je uspelo privabiti Ljubljančane, pa doslej ni uspelo prepričati mestnih oblasti, da bi dovoli, da taksiji pripeljejo vse do hotela, kar bi bilo seveda za njihovega goste zelo pomembno, je kritičen Jamnik.
Načrti za prihodnost
Načrti za nadaljevanje prenove hotela, hotelskih sob in pridobitev novih ter za nove konferenčne dvorane in večji bazen so pripravljeni, kot pravi Jamnik, upajo, da jim bo do konca leta uspelo pridobiti vsa dovoljenja, zatem pa bo po vsej verjetnosti trajalo še dobri dve leti, da bodo ta dela tudi dokončali.
V Sloveniji je na področju hotelirstva pravi kaos
Nekoč so se ljubljanski hotelirji večkrat sestajali, zdaj temu žal ni več tako, pravi Jamni in da podpira gradnjo tistih novih hotelov v Ljubljani, ki prinašajo nove vsebine, kot naj bi bil na primer novi hotel s Kongresnim centrom pri Gospodarskem razstavišču.
V vlogi predsednika Združenja hotelirjev Slovenije si prizadeva predvsem vplivati na čim bolj ugodno poslovno okolje. Na vprašanje, kaj je zdaj največji problem slovenskega hotelirstva glede na visok delež hotelov, ki so v državni lastni, pa odgovarja: “V Sloveniji je na področju hotelirstva zdaj pravi kaos, ni jasne dolgoročne strategije, ni jasno kdo bo lastnik, kdo bo investiral, kdo poskrbel za uvajanje novih storitev in višjo raven kakovosti storitev. Sam se s temi vprašanji v zvezi s Hotelom Slon ukvarjam že 11 let in uspeli smo optimizirati delovne procese, nadzor, vpeljati novosti v ponudbo in doseči višjo dodano vrednost.”
V novi turistični strategiji je veliko zapisanega o pet-zvezdničinih doživetjih, teh po Jamnikovem mnenju večina hotelov ne zagotavlja, posamezni butični hoteli pa ne morejo predstavljati ogrodja našega hotelirstva, saj gre zvečine za manjše hotele.
Prodor digitalizacije v svetovno hotelirstvo
Za naložbe v nove hotele je po svetu slej ko prej veliko zanimanja, zlasti pri Rusih, Kitajcih in Arabcih, čeprav se na kratek rok vložena sredstva ne vračajo, pravi Jamnik. Hkrati se hotelirstvo zaradi interesa kapitala in zmanjševanja stroškov zelo hitro digitalizira, kar pa ga skrbi, saj gre za storitveno dejavnost. Vedno manj je upravljavskih pogodb za vodenje hotelov, medtem ko je za franšize zanimanja še vedno veliko. Čeprav se mnogi turisti, zlasti Američane, še vedno odločajo za bivanje v hotelih znanih blagovnih znak, pa je zelo izrazit porast povpraševanja pa avtentičnosti, ki se v hotelih odraža tako v opremi kot kulinariki.