Meni Zapri

65 let Gospodarskega razstavišča

Na današnji dan – 20. marca 1954 –  je bilo pred 65 leti v Ljubljani ustanovljeno Gospodarsko razstavišče (GR). Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Gospodarsko razstavišče naj bi nadaljevalo bogato sejemsko dejavnost predvojne Ljubljane, ki se je s t.i. Ljubljanskim velesejmom odvijala v Tivoliju. Po t. i. obdobju centraliziranega, administrativnega upravljanja v prvih povojnih letih se je z naglo rastjo industrije in drugih gospodarskih panog ponovno pokazala potreba po specializirani sejemski dejavnosti, ki naj bi širši in strokovni javnosti predstavila zadnje dosežke, predvsem pa odprla vrata mednarodnemu povezovanju.

Gospodarsko razstavišče nekoč

Letno obišče Gospodarsko razstavišče več kot pol milijona ljudi

V 65 letih se je Gospodarsko razstavišče razvilo v sodoben prireditveni center v središču prestolnice. Na skupno 21.162 kvadratnih metrih razstavnih površin (12.318 m2 notranjih in 8.844 m2 zunanjih) poleg sejemske vse bolj razvijajo kongresno dejavnost. 20 večnamenskih dvoran, ki so fleksibilne, večina od njih v pritličju in z dnevno svetlobo, sprejme od nekaj deset do 2200 udeležencev. Dvorane je mogoče poljubno konvertirati glede na želje in potrebe naročnika, s tem pa soustvarjati najrazličnejše zgodbe. Letno se na GR odvije 250 različnih dogodkov, namenjenih različnim generacijam, ki jih obišče več kot pol milijona ljudi.

Znamenita Fontana Urška in Povodni mož  na Gospodarskem razstavišču

Moderna funkcionalistična arhitektura

Zasnova Gospodarskega razstavišča je upoštevala sodobno arhitekturo, za katero je značilna postopna gradnja posameznih paviljonov, ki naj bi bili vsak zase tehnološki in arhitekturni dosežek. Vse dvorane, razen dvorane Kocka, nosijo pečat moderne funkcionalistične arhitekture in so tudi zaščitene kot arhitekturna dediščina.

Moderna funkcionalistična arhitektura
Moderna funkcionalistična arhitektura

Dvorane oziroma razstavni prostor je nastajal postopoma. Najprej so od l. 1957 do 1958 zgradili dvorano Kupolo (A), nato l. 1960 paviljon Jurček (E), leto zatem Marmorno dvorano (B) ter l. 1967 Stekleno dvorano (C). Fontano Urška in Povodni mož so kot prvi mobilni kip v Sloveniji postavili na zunanji ploščadi GR-ja leta 1957 in je delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Ostali prostori so bili zgrajeni do leta 1987. Razstavišče so zasnovala ugledna imena povojne urbanistične podobe Ljubljane: Ilija Arnautović, Branko Simčič, Marko Šlajmer in Milan Mihelič.

Kompleks je bil v celoti obnovljen v obdobju 2005–2009. Leta 2012 je bil preurejen paviljon Jurček v sodoben večnamenski sprejemni prostor, ki se poleg dnevnega bistroja uporablja kot glavni vhod, recepcija z registracijo udeležencev in novinarsko središče. Pod njim in zunaj pa deluje restavracija gostinske verige Kaval Group.

Najstarejši povojni in največji prireditveni center v Sloveniji

Že junija 1955 na novem prizorišču ob tedanji Titovi, danes Dunajski, organizirajo Mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa. Tega leta se je odvila tudi 1. Jugoslovanska razstava vin v Ljubljani, ki velja za predhodnico najstarejšega ocenjevanja vin na svetu Vino Ljubljana.

Ocenjevanje vin na Gospodarskem razstavišču

Kongresna dejavnost od konca petdesetih let

Mejnik v kongresni dejavnosti je zagotovo VII. Kongres Komunistične partije Jugoslavije aprila 1958 v pred tem zanj zgrajeni dvorani Kupola. Kot spomin nanj so poleg postavili še železobetonski obelisk.

VII. Kongres Komunistične partije Jugoslavije na Gospodarskem razstavišču

Sledili so mednarodni kongresi in simpoziji s področja znanosti, tehnologije, medicine, elektronike, kulture in drugih področij. Tu so se vse do izgradnje Hale Tivoli (1963-65) odvila številna svetovna športna prvenstva. Na Gospodarskem razstavišču je imela leta 1956 nacionalna TV svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi znameniti Frane Milčinski Ježek.

Koncert Louisa Armstronga leta 1959 na Gospodarskem razstavišču

Leta 1959 je imel tu svoj koncert legendarni kralj džeza Louis Armstrong. Tu je leta 1964 gostovala Slovenska popevka, na kateri je Marjana Deržaj za nepozabno Poletno noč dobila prvo nagrado občinstva. Tu so bila priljubljena silvestrovanja, vinski sejmi in najstarejše svetovno ocenjevanje vin na svetu ter številni sejmi od mode, elektronike, razstave cvetja, zelenja in gob do Slovenskega avtomobilskega salona in, seveda, sejmov, ki jih zadnja leta najdemo na koledarju prireditev GR-ja.

Pohištveni sejem ima na Gospodarskem razstavišču dolgo tradicijo

365 dni dogajanja

Na Gospodarskem razstavišču se letno odvije 20 sejmov. Večina je namenjenih najširši javnosti in je v organizaciji različnih partnerjev. Sejme z najdaljšo tradicijo in dobro uveljavljene v javnosti organiziramo sami. Kot povejo že njihova imena, so to specializirani sejmi s področja graditeljstva (sejma Dom in Dom Plus), pohištvene industrije in notranje opreme (Ambient Ljubljana), s področja zdravega življenjskega sloga (Narava-zdravje) ter zelenega in aktivnega turizma (Alpe-Adria). Zadnjega spremljajo poslovni sejmi s področja gastronomije in gostinske opreme GASTexpo v organizaciji Primorskega sejma. Poslovne, t.i. B2B sejme, pa je pred dvema letoma na Gospodarsko razstavišče pripeljalo še podjetje ICM. To so specializirane sejemske prireditve t. i. pametne industrije ter čistilnih naprav in vsega, kar je povezanega z vodami.

Turistični sejem Alpe-Adria leta 2019, foto: Janez Platiše

Letošnja novost je sejem medgeneracijskega sožitja

Letos GR skupaj z Zvezo društev upokojencev snuje novo prireditev, ki kot dejavne člane prek partnerske koalicije MeKoS vključuje tudi mlade. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo tudi s podporo sedanje Vlade RS in z aktualnim fokusom na trg dela in upokojevanje na
programu od 14. do 16. maja.

Gospodarsko razstavišče je tudi prepoznavno zbirališče ljubiteljev popularne glasbe, spomnimo se samo odmevne EME, prostor za različne družabne prireditve – sprejeme, maturantske plese, koncerte.

Modna revija na Gospodarskem razstavišču

V Slovenijo je ekipa GR pripeljala tudi vrsto uspešnih svetovnih razstav: najprej leta 2013 Genija – Da Vincija, leto kasneje razstavo Možgani – zgodba od znotraj, 2015. leta 1001 izum – zlata doba islamske civilizacije. V nekaj mesecih si jih je ogledalo od nekaj 10.000 do 70.000 obiskovalcev. Januarja letos so se po treh mesecih poslovili še od ene izjemno uspešne razstave Body Worlds Vital. V treh mesecih si jo je ogledalo prek 55.000 obiskovalcev.

Okrepili so trženje in kongresni oddelek

Odkar je mag. Iztok Bricl novembra 2010 nastopil mesto direktorja, so na Gospodarskem razstavišču reorganizirali delovne procese, kadrovsko prenovili oddelke, tako da so okrepili trženje sejemskih prireditev ter zasnovali močan kongresni oddelek.

»Predstavljamo se na vseh pomembnih kongresnih borzah v Evropi, pred tremi leti pa smo se povezali še z globalnim organizatorjem kongresne dejavnosti Dekon Group iz Turčije in ustanovili skupno podjetje Dekon.SI, v katerem smo 50-odstotni solastnik. To je prvi mednarodni kongresni organizator v Sloveniji. V osmih letih mojega mandata smo imeli na GR evropske ali svetovne kongrese o avtoimunih boleznih (2010), skavte s celega sveta (2014), agrarnih ekonomistov (2014), fizikov (2015), o fetalni medicini (2017), o farmacevtski kemiji (2018) s področja prometne infrastrukture (2018), če omenim le nekaj najodmevnejših,« je dejal mag. Iztok Bricl.

V zadnjih štirih letih se je število kongresov na GR skoraj podvojilo. Delež prihodkov iz kongresne dejavnosti v celotnih prihodkih se je s 25 odstotkov leta 2010 povečal lani na 44 odstotkov. V Ljubljano so pripeljali prek 11.000 kongresnih gostov. »Za nami je pravo kongresno leto, podobno se nadaljuje tudi letos. Vse kaže tako, da bomo tudi v jubilejnem letu gostili 12 mednarodnih kongresov,« ocenjuje Bricl.

V načrtu je nova dvorana za 4.000 gostov

Načrtujejo, da bodo nenehna vlaganja v infrastrukturo GR-ja, kot so preureditev paviljona Jurček v glavni vhod z recepcijo in blagajnami, sanacija obeliska in postavitev LED zaslona, posodobitev dvorane Galerija, zvočna izolacija dvorane Kocka in najsodobnejša klimatizacija dvoran, zaokrožili z gradnjo nove dvorane na zunanji ploščadi GR-ja med poslovno stavbo GR (kompleks dvoran B) in Stekleno dvorano (C).

Med obstoječimi dvoranami Gospodarskega razstavišča je Jurček med najbolj prepoznavnimi

Dvorana bo delno steklena, tako da bo z Dunajske ceste omogočala pogled na Baragovo semenišče arhitekta Jožeta Plečnika. Bruto tlorisna površina objekta znaša 2630 kvadratnih metrov, kar je nekaj več od dvorane Kocka (A 2). Skupna višina objekta pa je 24 metrov. V pritličju stavbe bo Gospodarsko razstavišče pridobilo največjo večnamensko dvorano v Sloveniji, v kateri se bo lahko izvajala sejemska ali kongresna dejavnost. Dvorana bo sprejela do 4.000 gostov. Nad njo je v načrtu še več manjših večnamenskih dvoran, v katerih bo prostor za kongresno dejavnost. Posebnost dvorane bo tudi ozelenela terasa.

Objekt bo za Gospodarsko razstavišče velika pridobitev, saj bo namenjen za velike mednarodne kongrese, po katerih je na GR vedno večje povpraševanje, po drugi strani pa bo dvorana v pritličju Gospodarsko razstavišče vsaj delno razbremenila montažnih dvoran, ki jih zdaj postavijo na največjih sejemskih prireditvah.

Fotografije: Gospodarsko razstavišče