Občina Kobarid, Turistično društvo Kobarid, Kobariški muzej in Fundacija Poti miru v Posočju so uredili Soško pot po levem bregu Soče od Kobarida do vasi Trnovo ob Soči. Odprli jo bodo v soboto, 13. aprila.
Nekaj kilometrov struge Soče od Kobarida do Trnovega je najbolj divji in najmanj poznan del Soče. Reko Sočo v tem delu poznajo le kajakaši in redki ribiči. Soča tam skriva prelepe tolmune in brzice.
Zgornji tok Soče se konča s približno dvesto metrov dolgimi, do 15 metrov in na najožjem delu le dobra dva metra širokimi koriti. Zanje so značilne kotanje, kotliči, v strugi blizu Napoleonovega mosta pa navpični skladi apnenca z imenom Cepljena skala. Pri Cepljeni skali skladi prečkajo reko pod kotom, kamnina pa je tu razčlenjena z navpičnimi počmi in veliko zajedo, nekakšnim zalivom.
Naš znameniti zgodovinar Simon Rutar je v »Zgodovini Tolminske« leta 1882 (str. 286) zapisal: »Najbolj stisnjena je Sočina struga pod Kobaridskim mostom, kjer voda globoko doli med dvema skalama kakor strelica iz ozkega tula šviga …«.
Od Napoleonovega mostu nadaljujemo pot skozi Zaročišče, se spustimo skozi Mevce, kjer je najnižje rastišče alpskega svišča (encijana) in blizu brvi čez Sočo pridemo do ovinka poti. Smerokaz na levi strani poti nas usmeri navzdol v strugo potoka Kozjak. Potok prečkamo po majhni brvi in tu se začne na novo nadelana Soška pot.
Od Napoleonovega mostu pod Kobaridom do tolmuna Otona pod Trnovim je štiri kilometre dolga Kobariška soteska. Izjedena je v rečno-ledeniških nanosih. Več kot sto metrov visoke stene soteske so zgrajene iz grušča, proda, balvanov in podornega skalovja. Leva stran reke se na več krajih meli, kar ustvarja še dodaten vtis nenehnega spreminjanja. V strugi je veliko ogromnih ledeniških balvanov in podornih blokov ter globokih tolmunov za njimi. Soča je na sredi Kobariške soteske zadela ob plast apnenca in vanjo izdolbla okoli 50 metrov dolga in do deset metrov globoka korita. V iztočnem ustju je nastal ogromen tolmun.
Soška pot od izliva Kozjaka v Sočo poteka v glavnem blizu struge; le dvakrat se zaradi nepremostljivih ovir povzpne nekoliko višje. Z višine so prelepi pogledi na smaragdno reko.
Otona je eden najlepših tolmunov na svetu
Kilometer od Trnovega je eden najlepših tolmunov na svetu. Ime mu je Otona. Nastal je v krednem flišu na meji med Trnovsko in Kobariško sotesko. V Otonah je Soča naletela na fliš, lapor je odnesla in pustila le plast peščenjaka. Voda v Otonah ima izjemno, le zanjo značilno modrozeleno barvo. V stenah nad tolmunom so lepo vidne nagubane plasti fliša; te napravijo tolmun Otona še posebej slikovit.
Soška pot se od tolmuna Otona nadaljuje do brvi pod vasjo Trnovo. Za povratek do Kobarida lahko izberemo dve poti: Po desni strani Soče se vrnemo v Kobarid skozi Zahrastje in Zagrad do Napoleonovega mostu po stari cesti. Lahko pa se od tolmuna Otona povzpnemo po makadamski cesti pod Morizno do vasi Magozd ter se spustimo proti strugi potoka Kozjak. Potok Kozjak izvira visoko v Krnskem pogorju. Po svojih značilnostih se uvršča med najzanimivejše potoke v Posočju. Najimenitnejši pojav je prav gotovo slap Veliki Kozjak. Značilno okolje Velikega Kozjaka ustvarja posebno razpoloženje. Slap je izdolbel odprto podzemeljsko dvorano, katere dno zaliva prostran tolmun značilne zelene barve. Stene so zasigane kot v kraških jamah. Od temačnosti te dvorane se odbije 15 metrov visok bel bučeč in pršeč steber vode.
Tristo metrov pod slapom Veliki Kozjak pada voda še enkrat, tokrat z imenom Mali Kozjak. Slap je osem metrov visok in pada v kratka korita, ki jih prečka most na poti iz Magozda v Kobarid.
Z nadelavo poti po levem bregu Soče od Kobarida do Trnovega je obiskovalcem omogočen ogled ene največjih naravnih znamenitosti Slovenije. Pot ni zahtevna. Potrebna je dobra obutev in pazljivost ob vzpenjanju in spuščanju. Na povratku se na levi strani Soče pod Kobaridom lahko okrepčate v kampu Koren, na desni strani Soče pa v kampu Lazar.
Fotografije: Ustanova „Fundacija Poti miru v Posočju”