Cveta Potočnik – Slovensko predstavništvo Hrvaške turistične skupnosti je v sodelovanju s Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč danes v Ljubljani organiziralo predstavitev zdraviliškega in zdravstvenega turizma, skupnih točk, ki so značilne za obe državi pa tudi razlik. O svojih izkušnjah z rehabilitacijo po različnih poškodbah sta spregovorila tudi slovenski športnih Alen Kobilica in hrvaški vrhunski smučar Ivica Kostelić.
Zdravstveni in zdraviliški turizem na globalni ravni dosega nadpovprečno rast, ta turistični segment je pomemben tudi za Slovenijo in Hrvaško. Glede na veliko konkurenco v Evropi sta po besedah Metke Bradetić, direktorice predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji za obe državi smiselno sodelovanje in skupna promocija ne le v regiji ampak tudi na oddaljenih trgih, zlasti v Aziji in na trgih zalivskih držav.
Skupne točke in razlike
Medtem ko na Hrvaškem govore o zdravstvenem turizmu, so v Sloveniji bolj v ospredju zdravilišča, znotraj katerih pa seveda ponujajo tudi zdravstvene storitve. Razlika je že v organiziranosti sami, saj v Sloveniji nimamo združenja, ki bi povezovalo vse zdravstvene storitve namenjene turistom, pač pa so v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč vključena izključno zdravilišča, 14 jih je (k njim pa lahko prištejmo tudi verificirane Rimske Terme), medtem ko so člani Združenja zdravstvenega turizma pri Hrvaški gospodarski zbornici tako zdravilišča, hoteli z wellness ponudbo, zasebne zdravstvene klinike kot zobozdravstvene klinike. Teh je na Hrvaškem 440, 800 je zasebnih zdravstvenih klinik, 100 hotelov pa ima wellness centre ali ponudbo.
Kot je dejal Marcel Medak, predsednik hrvaškega združenja, je med Slovenijo in Hrvaško na področju zdravstvenega turizma kar nekaj razlik. Slovenska zdravilišča so domala v celoti privatizirana, bolje so za naložbe izkoristila evropska sredstva in so tudi bolje opremljena. Hrvaška bi morala bolje izkoristiti Jadran, kjer je že veliko hotelskih zmogljivosti in blagodejne učinke podnebja, naravnih danosti in morske vode, izjema je Kvarner, na tem območju je izmed vseh jadranskih območij zdravstveni turizem najbolj razvit.
Hrvaški je v zadnjih dveh letih uspelo urediti zakonodajo na področju zdravstvenega turizma, na internetnih straneh Hrvaške turistične skupnosti se predstavlja 77 ponudnikov tega segmenta, vendar Hrvaška po Medakovih besedah še ni prepoznavna kot destinacija zdravstvenega turizma, z izjemo v Italiji, kjer jo turisti nekoliko bolje poznajo tudi po tem segmentu.
Sloveniji in Hrvaški so na področju zdravstvenega in zdraviliškega turizma skupne nekatere primerjalne prednosti, kot so lepa narava, bližina emitivnih trgov in kakovostne zdravstvene storitve, pa tudi ciljne skupine gostov, na katere so usmerjene zdravstvene storitve, preventiva in medicinski wellness, v Sloveniji pa tudi številni termalni vodni parki s skupno površino 43.000 kvadratnih metrov vodnih površin.
15 verificiranih slovenskih zdravilišč (14 jih je vključenih v SSNZ) gradi svojo ponudbo na naravnih danostih in naravnih zdravilnih dejavnikih, tradiciji in znanju. Slednje zagotavlja več kot 100 specialistov, 190 fizioterapevtov, 500 medicinskega osebja in holistični pristop do zdravja. V slovenskih zdraviliščih je skupaj 10.300 hotelskih postelj, vseh namestitvenih zmogljivosti pa 14.500 ležišč. Letna zasedenost namestitvenih zmogljivosti je 64,25 odstotna, Terme Strunjan pa dosegajo celo 90 odstotno letno zasedenost.
»Ob tem, da imamo v Sloveniji vrhunsko pitno vodo, imamo tudi 87 naravnih termalnih izvirov in dve svetovno znani termalni pitni zdravilni vodi, Radensko in Donat Mg, slednja je najbogatejša voda po vsebnosti magnezija na svetu,« je na predstavitvi dejal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.
Bistveno je, da turistični ponudniki poznajo kulturo gostov
Športniki hodijo v zdravilišča ali zdravstvene centre zaradi rehabilitacije ali regeneracije. Kot je dejal Ivica Kostelić, glede tega izkušenj s slovenskimi zdravilišči nima, saj se je odločal zlasti za bližino morja. Rehabilitacija po poškodbah je prav tako pomembna kot operacija, najbolj bistveno pa je, da se športnih tako kot pri treningih osredotoči na en sam cilj, zato je smiselno, da ostane ves čas rehabilitacije na istem kraju.
Po besedah Alena Kobilice, ki je veliko bival tudi v tujini, je prednost slovenskih zdravilišč in term, da jih obdaja narava in da so razdalje majhne. Za športnike je zelo pomembna tudi prehrana, saj imajo specifične potrebe, da pa je imel glede tega tako v Termah Čatež kot tudi v LIfeclass hotelih dobre izkušnje. Bistveno pa je, je dejal Kobilica, da zdravstveno in drugo osebje razume in pozna različno mentaliteto ljudi, ki prihajajo iz različnih koncev sveta.