Cveta Potočnik – Vas Lokev, blizu Lipice in podzemne kraške jame Vilenica ima dolgo tradicijo pršutarstva in ob robu vasi stoji najstarejša pršutarna na Krasu, s polnim imenom Pršutarna Lokev na Krasu. Njen najbolj cenjen izdelek je kraški pršut, proizvaja pa tudi druge sušene kraške mesnine po tradicionalni metodi. Od leta 2010 sodi pršutarna pod okrilje Celjskih mesnin. Lokev ima poleg najstarejše pršutarne tudi najstarejšo gostilno na Krasu, Gostilna Muha obstaja namreč že od leta 1679.
Pred nekdanjo vilo goriško – tirolskih grofov, kjer je zdaj sušilnica pršutov, nas sprejme Irena Višnjevec, tehnologinja Pršutarne Lokev. V prostrani sušilnici in zorilnici, kjer na lesenih tramovih visi nekaj tisoč pršutov, ki počasi pod vplivom kraške klime zorijo in se sušijo, nam razloži celoten postopek proizvodnje od svežega svinjskega stegna do končnega izdelka. Dobra surovina je predpogoj za vsak dober pršut, nam razloži, ker pa je v Sloveniji ni dovolj, jo večino uvažajo iz Italije, Madžarske in še iz nekaterih drugih držav. V pršutarno dobijo že pravilno oblikovana in obdelana stegna. Kraškemu pršutu dodajo izključno grobo morsko sol sečoveljskih solin in ga sušijo najmanj 12 mesecev, pršuti sušeni nad 16 mesecev pa imajo vrhunsko kvaliteto prepoznavno po črni etiketi.
Večino proizvodnje Pršutarna Lokev proda v Sloveniji, ne morejo konkurirati denimo Italiji ali Španiji. Po nekaterih podatkih je v Evropski uniji letno proizvedenih približno 100 milijonov pršutov, 40 odstotkov naj bi jih naredili v Italiji, delež Španije pa je 30 odstotkov.
Pršutarna Lokev je članica Gospodarsko interesnega združenja Kraški pršut, v njem sta še Družba Kras Šepulje in Kmetija Raouber iz Vogelj. Samo združeni pršutarji lahko proizvajajo kraški pršut po natančno določenih in nadzorovanih postopkih na zaščitenem geografskem območju, to je na Krasu. Združenje skrbi za ohranjanje in krepitev prepoznavnosti ter avtentičnosti, za tehnološki razvoj in izboljšave kakovosti, za uveljavitev kulinaričnih in prehranskih vrednot ter za valorizacijo naravnih danosti tradicije, znanja in kakovosti pri proizvodnji kraškega pršuta.
Vas Lokev je dobila ime po veliki lokvi (kalu), kjer so se popotniki ustavljali in napajali svojo živino. Nastala je na križišču zelo prometnih poti iz zaledja proti morju, najpomembnejša pot iz slovenskega zaledja proti morju in Trstu je bila tako imenovana Ljubljanska cesta, ki je vodila v smeri stare rimske ceste iz Ljubljane skozi Senožeče in Lokev v Trst. Skozi naselje pa je vodila tudi pot iz Brkinov proti Trstu. In kot vselej ob prometnih poteh so tudi v Lokvi rasle gostilne, zanimivo, da jih je danes v vasi kar osem, čeprav so nekatere zgolj v najemu.
Deseta generacija gostincev v Gostilni Muha
Gostilna Muha v značilni kraški hiši sredi vasi je bila nekoč furmanska gostilna, v kateri so gostom, zlasti popotnikov, v glavnem ponudili bakalar, miništro in govejo juho, pripoveduje Andrej Muha, ki kot že deset generacij pred njim vztraja v domači gostilni. Njegova najstarejša gostilna na Krasu je ohranila starinski značaj tako po opremi kot ponudbi jedi. V slednji so železni repertoar pršut iz pršutarne Šepulje, sir z Vremščice, jota, krače in pečenke ter doma narejeni njoki z različnimi omakami ali denimo šparglji. Andrej Muha, foto: Cveta Potočnik Domači njoki s šparglji in pršutom, foto: Cveta Potočnik
V ponudbi vin so seveda teran, refošk, malvazija, ponujajo tudi svoje žganice. Ker imajo tudi manjšo kmetijo marsikaj na njen pridelanega seveda uporabijo tudi v gostilni, sicer pa mnoge sestavine kupujejo tudi pri pridelovalcih v bližnji okolici.
V gostilno Muha zahaja približno dve tretjini italijanskih gostov, zlasti Tržačanov. »Jih je pa manj kot kot nekoč, saj se je v zadnjih letih v Trstu izjemno razvila kulinarična ponudba. Morda pa smo Kraševci pri pridobivanju teh gostov tudi premalo agresivni in povezani,« ocenjuje Andrej Muha.
V sami hiši je mogoče prenočiti v dveh apartmajih, še več jih je v njihovi hiše prav nasproti gostilne. Poleg popotnikov, ki si ogledujejo Kras, je v zadnjih letih vedno več tudi kolesarjev in pohodnikov, ki se podajo na Pot Alpe Adria (Alpe Adria Trail), saj je začetek oziroma konec te poti skozi tri dežele v Miljah.