Maja Oven – Krk ima bogato zgodovino, ogromno naravno in kulturno dediščino, čudovite razglede in slastne tradicionalne okuse. Nanj me vežejo osnovnošolski spomini. Nekega vročega poletnega dne smo se desetletniki s tovarišicami in tovariši odpravili v šolo v naravi v Malinsko. Takrat Krk še ni imel mostu, ki bi ga povezoval s kopnim. Naš avtobus je zapeljal na trajekt, šolarje pa so med vožnjo pustili kar v zaprtem avtobusu, da ne bi kdo padel v morje, ki je bilo nemirno. Večina nas je bruhala. Danes je most, eden izmed arhitekturnih simbolov, ki je bil zgrajen pred skoraj štiridesetimi leti, okno v svet in ni več občutka, da je Krk sploh otok. Od takrat se je tam življenje prerodilo, prav tako turistična ponudba.
Most je še danes pravi gradbeni dosežek, prav po njegovi zaslugi je Krk eden tistih redkih hrvaških otokov, kjer se število prebivalstva povečuje. Darijo Vasilić, župan mesta Krk, ki že sedmi mandat vodi to mesto, se je pohvalil, da se je lani tam rodilo kar 72 otrok.
Po svoji lepoti se drugi jadranski otoki težko kosajo s Krkom, saj je prava zakladnica avtohtonih rastlin, najdemo jih več kot 1400. Je dom beloglavemu jastrebu in mnogim drugim vrstam ptic, obenem pa se ponaša z ornitološkim rezervatom Kuntrep, ki je priljubljena destinacija med ljubitelji ptic. Tudi medveda najdemo na Krku.
300 kilometrov kolesarskih poti po idilični naravi
Mnogo Slovencev si je tam našlo svoj drugi dom. Edina stvar, ki zares moti idilično okolje naravnih lepot, so številne, divje pozidane vasi, s popolno odsotnostjo urbanizma in brez občutka za mediteransko arhitekturo, ki je tako preprosta in lepa, za gradnjo pa uporablja zgolj naravne materiale, kot sta les in kamen, ki ju ima otok v izobilju. V raznolikosti pokrajine lahko najbolj uživamo, če se s kolesom ali peš podamo po 300 km dolgih poteh otoka. Krk navsezadnje skriva mnogotere pašnike in kamnite zidove, gozdove in skale, obale, doline ter hribe s čudovitimi razgledi. S turizmom je Krk dobil ključni razvojni moment, je namreč med tremi mesti na Hrvaškem, kjer se najbolje živi. Otok se ponaša s 5 milijoni nočitev in 60 tisoč posteljami.
Kurikti so prvi prebivalci Krka. Po prihodu Rimljanov prebivalci imenujejo mesto Krk Vekla, kar pomeni staro področje. Domačini pa še dandanes rečejo »gremo v Vejo«. Krk je največje mesto na otoku s pet tisoč prebivalci, je administrativno in upravno središče otoka. Na Krku domuje tudi veliko gradbeno podjetje GP Krk, ki skrbi za gradnjo in popravilo cest. Stalno se nekaj dela in obnavlja, gradi. Delno je izgrajena tudi kolesarska steza od Krka do Malinske.
Mladi ne odhajajo z otoka
Vreme letos ni prav pomladno. Sicer ima otok mediteransko klimo, proti Baški raste makija, na severu se raztezajo hrastovi gozdovi. Zdaj je čas za nabiranje špargljev, veliko ljudi jih nabira, čeprav je to prepovedano, vendar varuhi narave zamižijo na eno oko. V času špargljev tudi gostinci prilagodijo ponudbo. Na otoku nimajo bolnice ampak prvo pomoč, gostinsko šolo za kuharje in natakarje. Nimajo težav, da bi mladi odhajali z otoka, kajti turistična sezona je dolga in dela je dovolj za vse, ki želijo delati. Krk poleg vrhunske gastronomije ponuja tudi ogled čudovitih znamenitosti, na svoj račun pridejo ljubitelji kulturne dediščine in naravnih znamenitosti.
Mi smo obiskali Biseruljko, kraški podzemni biser, jamo s kapniki, ki je bila odkrita pred sto leti. Med ljudmi je bila razširjena legenda, da se v jami nahaja tihotapsko blago in od tod je dobila tudi ime. Jama Biserujka je v primerjavi s Postojnsko jamo majcena, dolga komaj 110 metrov. Slovenci imamo v svetovno znani Postojnski jami čudež narave, človeško ribico, v Biseruljki pa živijo drobceni endemski, manj kot centimeter veliki rakci. Najvišji vrh na otoku leži 570 m nad morjem, spodaj pa simpatično mestece Punat. V Kvarnerskem zalivu je sicer 39 otokov, 11 je naseljenih, sem spadajo še Silba, Unije in Ilovik.
Novinarji so spoznavali Krk na turi “Od okusa, do okusa”
Z novinarji iz sedmih držav smo se na povabilo Karin Mimice, ustanoviteljice in lastnice Gastronautov, organizacije in spletnega portala, ki združuje več kot 2700 restavracij na Hrvaškem in vsako leto izda vodič po 100 najboljših hrvaških restavracij ter Majde Šala, direktorice Turistične skupnosti Krk, podali na študijsko turo »Od okusa do okusa« tik pred začetkom Krk Food Festa, ki je potekal na otoku od 19. aprila do 31. maja v 20 restavracijah.
To je bila priložnost za vse ljubitelje avtohtone kulinarike, vina in oljčnega olja, da poskusimo dobrote iz morja in kopnega in predvsem vsega, kar ponuja Krk najboljšega, prvinskega in pristnega in da glas o izvrstni gastronomski ponudbi tega prečudovitega otoka ponesemo v svet. Kulinarična ponudba je namreč dandanes v mnogih turističnih krajih postala prevelika industrija, za žep običajnega turista pa tudi predraga.
Krk velja obiskati tudi zaradi kulinarike. Zaščitili so krški pršut, zdaj bodo še šurlice. Na otoku se pase kar 30 tisoč ovac, izdelujejo znani krški ovčji sir, razvijajo jedi iz jagnjetine, zaradi geografske lege imajo izvrstno olivno olje in vino, med katerim je najbolj znano Vrbnička žlahtina.
Prvi dan našega popotovanja smo z ladjico s steklenim dnom pluli do Porata na pokušino OPG Utla oljčnega olja iz različnih sort oljk, osnova pridelave pa temelji na avtohtoni sorti Plominka. Oljčnik leži na čudoviti lokaciji s pogledom na Kvarner. Verjetno je tudi zaradi tega okus oljčnega olja tako izvrsten, ravno prav greni. Oljke previdno ročno oberejo in hladno stisnejo v 24 urah, da ohranijo vse hranilne snovi in dosežejo najboljše “zlate kapljice” otoka Krka.
V Malinski smo obiskali družinsko vodeno konobo Intrada. Družina se ukvarja z ovčarstvom, med drugim ponujajo jagnjetino na žaru z zelenjavo, ki se kar topi v ustih in presnec, tradicionalno sladico iz ovčjega mladega sira in veliko jajc. Obstaja sladka in slana različica.
Naslednja gastro postojanka je bila Konoba Bracera. Bracera je vrsta čolna. Na meniju se je znašlo to, kar sta tisti dan ulovila lastnika, dva brata: makaroni s sipo, hobotnica izpod peke in druge morske dobrote.
Vzpeli smo se tudi v hriboviti del otoka, do Hiše krškega pršuta, ki so ga zaščitili pred osmimi leti . Na Krku sicer ne gojijo svinj, dobavljajo jih iz vse Hrvaške. Pršute sušijo na dveh do petih stopinjah od enega do dveh let, ponoči odprejo okna, da jih burja prepiha in osuši. Ponujajo tudi okusno pašteto s pršutom, v katero zmeljejo pršut, fige, ovčji sir in orehe.
Zvečer smo se ob obali sprehodili v srednjeveški del Krka, v Konobo Galija, kjer dajo poudarek domačim testeninam. Znane so njihove šurlice s škampi, jadransko sipo, domači ravioli, polnjeni s kozicam.
Tudi Konoba Valsonis v mestu Krk ima zanimivo zgodbo. Lastnik je želel napraviti galerijo, pri tem pa odkril pod zemljo konobo iz 1. stoletja p.n.št. Začeli so z odkopavanjem in odpeljali več kot 30 tovornjakov zemlje. Odkopali so čudovito konobo pod nivojem morja in leta 1999 začeli ponujati oglede tega kulturnega spomenika brez primere. Pred Valsonisem so v času našega obiska na trgu pred cerkvijo postavili ogromno, jumbo velikonočno jajce, ki ga je z akrilno barvo z morskimi motivi ročno poslikala znana krška umetnica Alma Dujmović, motivi pa so obogateni s stiliziranimi elementi enega najbolj prepoznavnih elementov arheološke ali zgodovinske dediščine otoka – antičnega mozaika s predstavitvijo Tritona.
Obvezno velja obiskati Baščansko dolino, kjer smo najprej opazili markantno skulpturo, ki ponazarja prvo črko v glagoljaški abecedi – črko A. Glagolica je pisava, ki so jo na tem območju uporabljali v preteklosti in je zato velik ter spoštovan del zgodovine otoka. Od tam se ponuja eden najlepših razgledov, ki seže globoko v morje. Znana glagoljaška pot, ki ima štiri velike in 30 malih skulptur, se vije po celotni Baščanski dolini, ki jo velja obiskati. Četudi se popotnik ne odloči za obisk celotne poti, pa bo po celotni pokrajini zagotovo pogosto srečeval eno od teh slulptur, ki ponazarjajo glagoljaške črke.
Baška je sicer mestece s čudovito peščeno plažo in ozkimi, starimi, slikovitimi uličicami, ki so polne življenja, raznoraznih stojnic, majhnih hišic in trgovinic. Vsaka izmed njih izraža svojo unikatno osebnost in te s svojimi skrbno izbranimi toplimi barvami in okrasnimi starinskimi predmeti ter rastlinami popolnoma prevzame. Stari del vas zagotovo ne bo pustil ravnodušnih. Sicer pa so vsa stara mestna jedra na Krku lepa in očarljiva.
V Baški se nahaja konoba in majhen butični hotel Forza, ki ga vodi družina Dorčić, ki se že 30 let ukvarja z gostinstvom in hotelirstvom. Hotel je nekaj posebnega, imajo 22 sob, vsaka je opremljena na drugo temo, vse pa povezujejo umetniški predmeti in slike, vsaka soba ima drugačno posteljnino, kopalnice pa so zlate, srebrne, biserno bele in črne. V restavraciji so nam ponudili šurlice s šparglji in kozicami ter jagnječja jetrca v omaki s polento, ki se kar stopijo v ustih, seveda le ljubiteljem drobovine. Vse jedi so bile pospremljene z vini Agris.
Na Baško in kamp Bunculuka na drugi strani hriba nasproti Raba, me še vežejo spomini. Tam sem bila na dopustu z malima hčerama leta 1993, ko se je na Hrvaškem začela vojna in so kamp začela preletavati vojaška letala. Kamp je nenadoma ostal čisto prazen, tudi me tri smo se po nekaj dneh strahu pobrale domov. Je pa Bunculuka eden izmed najlepših kampov, kar sem jih kdaj videla. Terasasta struktura parcel, vklesana v hrib nudi izredne razglede
Vrbnik arhitekturno eno izmed najlepših mest na Jadranu
Očarani smo bili nad Vrbnikom, ki leži na severni strani otoka in gleda na mogočni Velebit. Staro mestno jedro je lepo ohranjeno, pohvaliti velja tudi staro Vrbensko hišo, ki so jo ohranili do danes. V njej se nahaja muzej, atrakcija za popotnike, ki je središče hrvaške kulturne dediščine na otoku.
Tam so nam predstavili vina vinarne Šipunalija in krški sir. Velja tudi obiskati restavracijo Nada, ki so jo odprli leta 1974. V svojem začetku je bila majhna, očarljiva gostilna, danes pa je ugledna restavracija, znana tudi zunaj hrvaških meja. Ima teraso z enim najlepših razgledov na Krku. Tam se splača popiti vsaj kozarec penine ob sončnem zahodu. Nadina kuhinja je kuhinja s poudarkom na morskih specialitetah, lokalnih in tradicionalnih jedeh, pripravljenih na sodoben način.
Na Krku so nas gostile številne restavracije, vse pa so se hotele pokazati v kar najlepši luči. Da bi opisovala vse in vso njihovo ponudbo, bi bilo preveč, zato sem jih za ta prispevek izbrala le nekaj . Vse restavracije, ki smo jih obiskali, uporabljajo najbolj kakovostna in okusna živila. Prilagajajo se sezonski ponudbi iz narave in letnim časom. Tako smo lahko okušali številne dobrote s šparglji, krškim pršutom, mlado jagnjetino, dobrote iz morja in jedi z dišavnicami in začimbnicami, ki rastejo na otoku.
Naše tridnevno kulinarično druženje smo končali v restavraciji Rivica v mestu Njivice, tradicionalni, družinsko vodeni konobi, ki že sedem generacij razveseljuje goste predvsem z jedmi, ki bazirajo na modri ribi, jagnjetini, svinjini, morskih specialitetah in mnogimi recepti iz antične kuhinje. Na primer karpačo – podlimun, mariniran inčun – botarga … Ohranili so tudi festival Dnevi bakalarja, ki ga prirejajo vsako leto, saj se je ta jedel povsod in na vse načine, na belo, na brodet, čeprav polenovka prihaja v večinoma iz severnih morij.
Če bi morala dati oceno gastronomski ponudbi Krka, bi bila ta med dobro in zelo dobro. Vsi, ki delajo v gostinstvu, se zelo trudijo, so prijazni in ustrežljivi, večina jih uporablja lokalno pridelane sestavine, dajejo poudarek na izgledu jedi, postrežbi, predstavitvi in promociji. Do odličnosti ji manjka čisto malo, zlasti pa morda malček moti ponudba šurlic na vsakem koraku, ponujale so jih skoraj vse restavracije in konobe v času našega obiska. Po drugi strani pa je to na nek način tudi razumljivo, saj so prav šurlice eden izmed zaščitnih znakov krške kulinarike.
Fotografije: Maja Oven