Cveta Potočnik, Andreja Čokl – Pavle Hevka, od sredine marca novi predsednik Turistične zveze Slovenije, je s sodelavci predstavil program dela za prihodnja leta, ki so si ga začrtali za delovanje te množične prostovoljne organizacije, ki združuje 365 aktivnih društev in 30.000 prostovoljcev.
Kot je dejal Pavle Hevka bodo ohranili vse dosedanje projekte, ki jih organizira in izvaja TZS, jih bodo pa nadgradili in si prizadevali za njihovo večjo odmevnost in prepoznavnost v javnosti. Gre denimo za projekte Turizmu pomaga lastna glava, Turistični drobnogled, Zlata kuhalnica in Moja dežela – lepa in gostoljubna, za slednjega bodo za pokrovitelja skušali pridobiti predsednika vlade. Zadržali bodo tudi revijo Lipov list, verjetno pa jo bodo preimenovali, pritegnili nove avtorje in jo začeli prodajati na trgu.
Cilj je pomlajevanje članstva
V svoje vrste bodo tudi skušali pritegniti več mladih, zato da bi ti že zgodaj spoznali, kako pomembna gospodarska dejavnost je turizem in jih pritegnili v turistične in gostinske poklice, hkrati pa jih spodbudili, da prispevajo svoje ideje za razvoj turizma. »Na šole smo že poslali povabilo za sodelovanje, odziv zdaj pred koncem šolskega leta ni bil zelo velik, zato ga bomo jeseni ponovili,« je dejal Hevka. Iztok Pipan iz Turističnega društva Zbilje je prestavil izkušnje tega društva, da je mladi najlažje pridobiti, če sodelujejo v akcijah cele družine.
Zakonodaja je pogosto velika ovira za ponudnike
TZS seveda sama nima možnosti, da bi lahko spreminjala zakonodajo, bodo pa s poznavanjem problemov, ki zavirajo razvoj turizma in teh ni malo ter dajanjem predlog skušali vplivati na potrebne spremembe. Gre, kot je dejal Hevka, denimo za tradicionalne osmice, za katere je potrebnih skorajda toliko dovoljen, kot za gostilne, ali pristojnosti agencije SAZAS oziroma plačevanje avtorskih pravic, ki jih manjši organizatorji prireditev ne zmorejo. Veliko nedorečenega v zakonodaji je denimo tudi na področju prirejanja prireditev na jezerih ali splavih.
Tematske poti in gozdovi omogočajo pet zvezdična doživetja
Tudi na področju tematskih poti bo potrebno ustrezno zakonodajo še sprejeti. Kot je dejal Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik Komisije za evropske pešpoti, imamo v Sloveniji približno 400 tematskih poti, njihova ureditev je stala približno 10 milijonov evrov, vendar ni izdelanih poslovnih načrtov ali konceptov, kako bi postale tržno zanimive. Primer celovito zastavljenega projekta tematske poti je naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca v Cerovem pri Grosuplju. Pri njeni ureditvi je sodelovalo 50 prostovoljcev, za vodenje po poti so izšolali 25 vodnikov, pot opremili z informativnimi tablami, izdali informativno knjižico in interaktivno multimedijsko aplikacijo.
Aplikacija za odkrivanje Slovenije začetek projekta digitalizacije
TZS je skupaj z agencijo Emporij že začela s projektom digitalizacije, za katerega bodo namenili približno 15.000 evrov, financirala pa ga bo TZS sama ob podpori donatorjev. Prvi korak je digitalni vodič po Sloveniji (Slovenia Travel Guide), aplikacija v slovenskem in angleškem jeziku z vgrajenimi Googlovimi zemljevidi, bo predstavljala slovenske kraje in njihove zanimivosti. Vsebina bo uredniško oblikovana, med drugim bodo v aplikacijo vnašali tudi informacije o prireditvah in prometne informacije. Cilj aplikacije je, da bi Slovenci in tujci bolje spoznali Slovenijo. TZS namerava začeti ponujati tudi organizirane izlete po Sloveniji, informacija o teh bo prav tako vključena v aplikacijo, za prodajo teh izletov pa se, kot je povedal Hevka, že dogovarjajo s Petrolom in Merkatorjem.
V nadaljevanju projekta digitalizacije bodo posodobili spletno stran TZS, tudi vanjo bodo vključili ponudbo izletov, okrepili bodo prisotnost na družabnih omrežjih in posodobili ter razširili uporabnost članske izkaznice TZS.
Študijska pot po Radovljici
Novinarski konferenci je sledila študijska pot v Radovljico. Prva postojanka: Vila Podvin, kjer prisegajo na hruške tepke in povezovanje, tako gostincev med sabo kot z lokalnim okoljem in na mednarodni ravni. Posebni so tudi po tem, da so pri njih ob vseh priložnostih dobrodošli tudi otroci, zanje organizirajo celo posebne kuharske delavnice. Kuharski mojster Uroš Štefelin in njegova desna roka Marcela Klofutar, odgovorna za marketing, sta postregla s tepkami, oblitimi s čokolado, in “gorenjskim zajtrkom”. Slednjega sestavljajo “po gorenjsko” odmerjeni in v kavni skodelici postreženi jajci, ocvirki, krompir in polenta.
V radovljiškem Turistično informacijskem centru sta nas z medico sprejela župan Ciril Globočnik in direktorica Javnega zavoda za turizem in kulturo Radovljica Nataša Mikelj, po enem najlepših starih mestnih jeder pri nas pa nas je popeljal Sašo Gašperin. Ker v Radovljici v juniju potekajo Vurnikovi dnevi, smo sledili predvsem točkam, kjer je živel in deloval arhitekt Ivan Vurnik, sicer pa je Radovljica z okolico povezana predvsem s čebelarstvom, lectarstvom, kovaštvom in čokolado.
V znameniti Šivčevi hiši in galeriji smo si ogledali razstavo sodobnih mašnih plaščev, ki so jih po navdihu umetniških del zakoncev Vurnik zasnovale študentke Oddelka za tekstilstvo ljubljanske Naravoslovno tehniške fakultete.
Še čisto “svež” pa je zasebni Lekarniški in alkimistični muzej, ki vas popelje skozi več kot 2000-letno tradicijo farmacije. Etnologinja Ana Plešec in njen oče Milan Plešec, farmacevt, sta zbrala zavidljivo število predmetov, povezanih z alkimisti, lekarniško dejavnostjo, ljudskim zdravilstvom, kozmetiko in parfumerijo.
Študijsko turo po Linhartovem (in Vurnikovem) mestu smo končali v Gostilni Avguštin, tudi tu ni šlo brez tepk.