Meni Zapri

Vinska in gastronomska kultura trdno v rokah slovenskih sommelierjev

Cveta Potočnik Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije letos obeležuje 25. obletnico članstva v Mednarodnem sommelierskem združenju ASI (Association de la Sommellerie Internationale). To obletnico so svečano obeležili na dvorcu Zemono v Gostilni pri Lojzetu.

Dogodka se je udeležil William Wouters, podpredsednik mednarodnega združenja ASI, zadolžen za Evropo in tudi častni predsednik sommelierske organizacije Belgije. Kot je dejal, se v Sloveniji počuti dobrodošel, kar je osnova gostoljubnosti, s slovenskimi kolegi pa ga druži prijateljstvo in dejstvo, da si slovenski sommelierji prizadevajo za strokovnost. Na Zemono je prišel tudi Peer F. Holm, ki v ASI skrbi za članstvo in je predsednik sommelierske organizacije Nemčije. Delovanje in strokovna prizadevanja nemške organizacije na področju sommelierstva se odražajo v motu »strast in znanje«, je dejal Holm.

William Wouters in Peer F. Holm, foto: Janez Temlin

Slovenskim sommelierjem je ob tej priložnosti za dolgoletno plodno strokovno delovanje s pismom čestital tudi celoten Upravni odbor združenja ASI, v čestitki so se med drugim spomnili tudi prvega nastopa Slovenije na evropskem prvenstvu leta 1994 v Reimsu. Med gosti na svečanosti je bila tudi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu.

25. obletnico članstva v ASI so torej slovenski sommelierji obeležili na dvorcu Zemono in v Gostilni pri Lojzetu, kjer jih je, kot je povedal gostitelj Tomaž Kavčič, z veseljem sprejel, saj je prav na Zemonu potekala podelitev diplom prve stopnje prvi generaciji sommelierjev.

Peer F. Holm, William Wouters, Ivan Peršolja, Davorin Škarabot, Boris Gašparin in Tomaž Kavčič so na novinarski konferenci spregovorili o pomenu članstva v ASI in ciljih društva, foto: Janez Temlin

Prvi predsednik društva Davorin Škarabot in sedanji podpredsednik je na novinarski konferenci povedal, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1992 in je takoj začelo z izobraževanjem na področju kulturnega uživanja vina in hrane. Že leto kasneje jih je Italija, sicer ustanovna članica ASI, na kongresu v Gradežu predlagala za državo opazovalko. Brez priporočila katere izmed članic namreč včlanitev v ASI ni bila mogoča. Leta 1994 so nato soglasno slovenske sommelierje kot polnopravne člane vključili v ASI na kongresu v Kaliforniji. Ta mednarodna organizacija ima zdaj člane iz več kot 60 držav z razvito enogastronomsko kulturo. Kot še pravi Škarabot je društvo s svojim strokovnim pristopom in zavedanjem, kako pomemben je pravilen odnos do gosta, v poldrugem desetletju veliko naredilo in tudi po njihovi zaslugi se Slovenija lahko kosa z drugimi enogastronomskimi državami.

O začetkih delovanja društva, njegovih ciljih in članstvu v mednarodnem združenju ASI  govori tudi Ivan Peršolja, sedanji predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije v pogovoru s Cveto Potočnik. Pogovor je posnel Janez Temlin, urednik Ljubljanskih novic. Pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.

Od leta 1994 je društvo sodelovalo na vseh svetovnih in evropskih tekmovanjih tako s tekmovalci kot svojimi predstavniki v žirijah in komisijah, pri tem pa so vselej izpostavljali kakovost in posebnosti slovenskih vin. Kot svoj največji uspeh na mednarodni ravni v društvu štejejo zasedanje didaktične komisije ASI leta 2011 v Sloveniji. Član te komisije je bil več let tudi Davorin Škarabot. Z zelo uspešno organizacijo prireditve so veliko prispevali k prepoznavnosti Slovenije in njenih vin v svetu, hkrati pa so utrdili ugled društva v svetovni sommelierski organizaciji.

Sommelierstvo je pika na “i”

V okviru društva so doslej izobrazili že približno 1000 sommelierjev, približno 80 odstotkov jih dela v gostinstvu, se pa denimo povečuje zanimanje za njihove tečaje tudi med lastniki turističnih kmetij. Na kmetiji Belica v Brdih denimo gostom postreže in svetuje kar sedem sommelierjev, je povedal Ivan Peršolja.

Boris Gašparin, lastnik restavraciji Pikol v Novi Gorici, je poudaril, da so z vstopom sommelierjev v restavracije veliko pridobili, niso pa sommelierji le natakarji, vedno več jih je tudi med kuharji in tudi po zaslugi poznavanja vin se je ugled obeh poklicev povečal. »To je tudi zasluga našega članstva v ASI, najprej so nas začeli ceniti tujci, zdaj pa tudi vedno več domačih gostov,« je še dejal Gašparin.

Tomaž Kavčič, lastnik Gostilne pri Lojzetu, letošnje najboljše slovenske restavracije po izboru vodnika Gault&Millau, da je njihovi restavraciji sommelierstvo dalo pravila, brez katerih v gostinstvu ne gre več. Pomembni so znanje, stalno učenje, sproščen odnos do gosta, sposobnost svetovati, vendar mora vse to temeljiti na pravilih. »Kulinarika je pomembna, vendar brez sommelierstva ne doseže želene ravni,« je še dejal Kavčič.

Davorin Škarabot je prejel priznanje ob 25. obletnici članstva slovenskih sommelierjev v svetovnem stanovskem združenju, foto: Janez Temlin
Ivan Peršolja, predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier je bil prav tako med dobitniki priznanja, foto: Janez Temlin

Ob 25. obletnici članstva v združenju ASI so na svečanem in prijateljskem srečanju podelili priznanja  tistim posameznikom iz Slovenije in tujine, ki so veliko pripomogli k sprejetju v ASI ter posameznikom, ki so v preteklih letih veliko pripomogli k razvoju stroke in njenemu ugledu. Priznanja so podelili: Davorinu Škarabotu, Franku Rutarju, Miranu Vodopivcu, Borisu Gašparinu, Silvanu Peršolji, Marjanu Pintarju, Katji Kavčič, Miranu Čurinu, Jošku Sirku, Mariu Micheliniju, Ediju Furlanu, Sergiju Cesarju in Ivanu Peršolji.