Milenku Šobru, novinarju in publicistu ter dolgoletnemu predsedniku Sekcije turističnih novinarjev, predhodnice našega društva, smo včeraj odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Prešernovi ulici na Ptuju. Z odkritjem smo počastili spomin nestorja slovenskega turističnega novinarstva v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Zavodom za turizem Ptuj in Petrom Vesenjakom, lastnikom hotela Mitra.
Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije, je v svojem nagovoru orisal novinarsko pot Milenka Šobra, ki je na področju spremljanja turizma dosegla visoko strokovno raven. Spomnil je na njegovo vpetost v mednarodne turistične novinarske in strokovne kroge, na njegovo odločilno vlogo pri ustanovitvi prvega novinarskega združenja na področju turizma v Sloveniji in aktivno sodelovanje v mednarodnih združenjih. Kot je poudaril, je bila zelo pomembna tudi njegova mentorska vloga in prenos znanja na mlajše novinarje.
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je izrazila ponos, da je Milenko Šober, ki je soustvarjal slovenski turizem in osnoval slovensko turistično novinarstvo, ptujski rojak. Po njenih besedah si tudi Zavod za turizem Ptuj v sodelovanje z vsemi ponudniki, od majhnih do velikih, prizadeva popeljati ptujski turizem na raven, ki si jo mesto zasluži.
Peter Vesenjak, direktor Hotela Mitra in eden izmed so-pobudnikov namestitve spominske plošče Milenku Šobru, je v svojem nagovoru dejal, da se je na različnih funkcijah velikokrat posvetoval z njim. Kot poznavalec delovanja turizma in svetovljan je Milenko Šober so-krajanom in marsikomu v Sloveniji dal mnoge kritične in objektivne pripombe, predvsem pa usmeritve na področju turizma. »Duh Milenka Šobra živi z nami, je soustvarjalec turistične ponudbe Ptuja,« je še dejal Vesenjak.
Nuška Gajšek, županja MO Ptuj je spomnila, da s Ptuja ne prihaja samo odlično vino, ampak prihajajo tudi odlični ljudje, kakršen je bil ptujski rojak Milenko Šober.
O liku Milenka Šobra
Milenko Šober je več desetletij delal na Radiu Ljubljana oziroma Radiu Slovenija, sodeloval pa je tudi z drugimi novinarskimi hišami, strokovnimi revijami in inštitucijami. Z nenehnim proučevanjem mednarodnega turizma iz najrazličnejših vidikov in kritičnostjo, lastno dobremu novinarju, je postal priznan poznavalec turizma v slovenskih in mednarodnih strokovnih krogih. V Sloveniji je uveljavil novinarstvo, ki turizma ne obravnava površno, ki ne slika idiličnih slik, ampak novinarstvo, ki to zapleteno dejavnost obravnava iz najrazličnejših vidikov, od nacionalno gospodarskega, tržnega, do psihološkega, sociološkega in ekološkega vidika. Pogosto je bil z odpiranjem določenih strokovnih tem in kritičnim pogledom korak ali dva pred razumevanjem turizma v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji.
Milenko Šober na svoji dolgi novinarski poti ni spremljal le turizma, na Radiu Slovenija je pravzaprav leta 1947začel delati v takratni literarni redakciji, bil je urednik osrednjega dnevnika, pa tudi humoristične oddaje Veseli večeri. Več desetletij je pripravljal tudi Oddajo o morju in pomorščakih. Leta 1989 je Milenko Šober dobil Tomšičevo nagrado za življenjsko delo na področju novinarstva.
Nestor slovenskega turistične novinarstva je bil ustanovitelj Sekcije turističnih novinarjev Slovenije, ki je bila pod njegovim dolgoletnim predsedovanjem zelo aktivna, organizirala je številna študijska potovanja in problemska srečanja s turističnimi gospodarstveniki in inštitucijami, navezala pa je tudi številne mednarodne stike in se uveljavila v mednarodnih združenjih turističnih novinarjev.
Kot neutruden, duhovit in iskriv sogovornik je svoje neprecenljivo strokovno znanje in novinarske izkušnje Milenko Šober vselej delil z mlajšimi novinarskimi kolegicami in kolegi, pri njem se je kalilo veliko novinarjev, ki so kasneje nadaljevali poklicno pot v pokrivanju turizma, med drugimi Drago Bulc, Cveta Potočnik, Jože Jerman in Božo Zorko.
Milenko Šober je torej začel novinarsko spremljati turizem že ob njegovih skromnih začetnih v Sloveniji in Jugoslaviji, tej dejavnosti je posvečal veliko svojega poklicnega in prostega časa že v obdobju, ko turizem niti na papirju še ni imel širše podpore. To so bili časi, ko tudi v mednarodnih krogih turizmu še nihče ni napovedoval tolikšnega pomena v svetovnem gospodarstvu, kot ga ima danes.
In memoriam: Milenko Šober (1923 – 2004), turistični novinar in publicist
Zgodba o minljivosti, to je zgodba vseh nas – in vendar je ta resnica boleča vsakokrat, kadar se poslovimo od človeka iz kroga naših bližnjih, prijateljev, sodelavcev. In resnica, da od prvih dni letošnjega novembra med nami ni več nestorja radijskega in turističnega novinarstva Milenka Šobra, je boleča.
Tako kot številne generacije sem ime Milenko Šober najprej poznala le kot radijska poslušalka, predvsem iz odpovednega stavka radijske oddaje o Morju in pomorščakih. V časih, ko smo ob večerih še poslušali radio, smo ob petkih zvečer teden za tednom, leto za letom izvedeli »kje so naše ladje«. Imena svetovnih pristanišč Abidjan, Singapur, Hong Kong … so v nas zbujala željo po potovanjih, spoznavanju daljnih krajev, bila so naše okno v svet.
Osebno pa sem Milenka Šobra spoznala v začetku osemdesetih let, ko je bil že uveljavljen turistični novinar. V prostorih radijskega dnevnika, kot na radiu pravimo sobi, v kateri vsak dan nastajajo najbolj aktualne informativne oddaje, so se imeli navado takrat zgodaj dopoldan zbrati gospodje novinarji, vsi z dolgim stažem na radiu in vendar na pragu vrhunca intelektualne moči. In preden so se zagrizli vsak v svoje delo, so prerešetali oddaje prejšnjega dne, dnevne dogodke, ali pa načeli vse mogoče druge teme: od politike do kulture.
To so bili iskrivi, duhoviti, prijateljsko odkriti pogovori, polni intelektualnega naboja. Kot sem spoznala kasneje, ko sem pod taktirko Milenka Šobra kar lepo vrsto let delala v radijski turistični redakciji, je prav v takšnih pogovorih neizmerno užival, potreboval jih je – naj se izrazim z njegovimi besedami – kot »goba dež«. Z njimi je preganjal »intelektualno lenobo«, pravzaprav edino stvar, ki ga je pri sodelavcih lahko resnično razjezila in si je sam ni nikoli privoščil. Po drugi strani so bili mnogi prav zaradi takšnih pogovor radi v družbi z njim in ga srečevali.
Turistično novinarstvo v Sloveniji je Milenko Šober začel tako rekoč iz nič, postalo pa je tudi njegov konjiček in poklicna ljubezen, vezi, ki jih je stkal s sopotniki iz turizma, pa so pogosto prerasle v prijateljske. V začetku šestdesetih let je moral začeti spremljati turizem zaradi nekakšnega spora s takratnim radijskim direktorjem. Kmalu pa je spoznal, da je dejavnost, čeprav takrat šele na začetku kasnejšega neslutenega razvoja, prav tako zanimiva in večplastna kot pomorstvo. Poklicno in ljubiteljsko je namreč takrat veliko časa posvečal morju in pomorstvu.
V skladu s svojim prepričanjem, da novinarstvo ne prenese površnosti, je začel turizem temeljito spoznavati, prebirati tujo literaturo in strokovne časopise, že leta 1964 pa se je udeležil prve Mednarodne turistične borze v Berlinu. Kasneje je v eter marsikdaj povedal, da se na ITB kratko in malo mora pojaviti vsak, ki hoče kaj pomeniti v turizmu, sam pa jo je redno obiskoval tudi še nekaj let po tem, ko se je leta 1989 uradno upokojil. Vse, kar se je koristnega in novega pojavilo na njej, ali denimo na kongresih Svetovnega združenja turističnih novinarjev (FIJET) in v tuji literaturi, je skušal prenesti domov in navdušiti domače gospodarstvenike, institucije in politiko za razmišljanje o temah kot so kakovost, širina turistične ponudbe, pomen marketinga in znanja, informacij in informatike, izvirnost v ponudbi, morje – neizčrpno bogastvo za turizem, nevarnost degradacije krajine zaradi turizma …
Radio je medij, ki je Milenku Šobru ustrezal in ga je imel rad zaradi hitrosti odzivanja, ki ga terja. Pisal je hitro, pri tem pa mu je bila, kot je sam dejal, v veliko pomoč sposobnost povezovanja in nadgrajevanja znanja, ki si ga je nabral z leti. Iz znanja so se porodile tudi mnoge njegove ideje in spoznanja. Denimo tista, da turizma brez informacij ni in v sedemdesetih letih je na Radiu Slovenija vpeljal turistično oddajo Kdaj, kam, kako in po čem, prometne informacije, informacije v tujih jezikih, vremenske napovedi za navtične goste … Nekatere izmed teh vsebin so se z leti v radijskih programskih shemah, ki so jih pogosto spreminjali, izgubile, druge so preživele njihovega pobudnika in dolgoletnega urednika.
Milenko Šober je bil zelo dejaven tudi izven radijske hiše. Napisal je tri knjige, dve s področja pomorstva. Ustanovil je Sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, ki je pod njegovim predsedstvom negovala tudi številne mednarodne stike, v Izvršnem komiteju Mednarodne federacije turističnih novinarjev si je ustvaril velik ugled, dolga leta je bil član Delovne skupine za promet in turizem pri Evropskem združenju radijskih postaj, bil je ustanovni in častni član Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, pomagal je sooblikovati Nacionalno turistično združenje kot »klub turističnih modrecev«, sodeloval je s Turistično zvezo Slovenije, ki mu je leta 1997 na prisrčni slovesnosti podelila zlati znak TZS.
Zgodba o minljivosti, to je zgodba vseh nas in žal tudi premnogih prek radia predvajanih novinarskih prispevkov in komentarjev Milenka Šobra. A v skoraj petih desetletjih so se nam vsem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjamo s turizmom, mnoge njegove v eter izrečene besede vtisnile v spomin in se udejanjile v delovanju mnogih, pa če se tega zavedamo ali ne. (Cveta Potočnik)
Ljubljana, 4. november 2004 (In memoriam je bil objavljen v Lipovem listu novembra leta 2004)
Naslovna fotografija: Spominska plošča Milenku Šobru na njegovi rojstni hiši na Prešernovi 16 na Ptuju, foto: Cveta Potočnik