Gre za Strategijo razvoja turistične destinacije Ljubljana in ljubljanske regije od leta 2021 do leta 2027, ki so jo pripravili na Turizmu Ljubljana, Mestnemu svetu pa jo je predstavila Petra Stušek, njegova direktorica.
Strategija gradi na doseženih rezultatih v preteklem obdobju in se osredotoča na zagotavljanje sobivanja lokalnega prebivalstva in turistov, razpršenosti turistične ponudbe zunaj ozkega mestnega jedra, sledi načelu trajnosti in razvoju turistične ponudbe, ki naj bi zagotovila večjo porabo obiskovalcev.
Z novo strategijo želijo pri Turizmu Ljubljana slovensko prestolnico pozicionirati kot vodilno in najustvarjalnejšo mestno destinacijo trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Tako strategija opredeljuje tudi številne trajnostne iniciative, kot so Ljubljanski zajtrk, prizadevanja za čim manj ali nič odpadkov (zero-waste), turizem brez plastike za enkratno uporabo, zeleni concierge in druge.
Nadaljnji razvoj ključnih produktov
Pri mehkih vsebinah strategija nadaljuje razvoj in nadgradnjo najpomembnejših turističnih produktov, to sta mestni oddih (city break) in poslovni turizem oziroma MICE, ki skupno ustvarjata 95 odstotkov povpraševanja; preostalih pet odstotkov ustvarijo gastronomija, kultura, dogodki in šport.
»Verjamemo, da se bo v naslednjem strateškem obdobju to razmerje sicer spremenilo,« meni direktorica Turizma Ljubljana. »Pri poslovnem turizmu bomo mogoče izvedli določene prilagoditve, saj še ni povsem jasno, ali bo ta segment razmeroma hitro okreval ali bo okreval najpočasneje in se v veliki meri preselil na splet in v obliko hibridnih dogodkov.«
S skoraj polovico prenočitev v toplejših mesecih je tudi veliko prostora za nadaljnjo rast turizma v nizki sezoni. Gastronomija in organizacija dogodkov imata največji potencial rast in razvoj. Ljubljana ima vse možnosti razvijati gastronomijo kot enega glavnih motivov prihoda. Tako so zastavili Gastrocity, edinstven projekt, ki bi lahko Ljubljano pozicioniral kot vodilno v širši regiji.
Razvoj novih prireditev je osredotočen še zlasti na obdobje nizke sezone, s poudarkom na novembru in februarju, ko so prenočitvene zmogljivosti manj zasedene.
Strategija v veliki meri temelji tudi na vključevanju in turistični valorizaciji obstoječih projektov na področju kulture in revitalizacije kulturne infrastrukture. Pomembno vlogo pri promociji kulturne dediščine strategija namenja Jožetu Plečniku in njegovi zapuščini.
Dvig kakovosti ponudbe in večja turistična poraba
Strategija predvideva tudi večje naložbene projekte, tako na ravni zasebnega kot javnega sektorja. V Ljubljani kljub pandemiji velika večina zasebnih vlagateljev ni ustavila naložb. Skupaj so zavezani razvoju vsebin, ki bodo gosta zadržale v mestu dalj časa, tudi tri dni (oziroma štiri noči), kar je mogoče doseči le z oblikovanjem edinstvenih doživetij in vlaganjem v infrastrukturo. To je tudi temelj naložbene strategije in petih ključnih iniciativ v dokumentu.
S koncem pandemije mora biti Ljubljana pripravljena na nov zagon, njena ponudba pa mora biti na višji ravni kot pred krizo, saj bo konkurenca velika. Trenutno v strukturi ljubljanske turistične ponudbe prevladujejo hoteli s štirimi zvezdicami, ki pa večinoma še niso prenovljeni. S tega vidika so nove naložbe na tem področju dobrodošle, ker dodatno dvigujejo kakovost ponudbe, s tem pa spodbujajo prihod gostov, ki ustvarjajo višjo dnevno porabo. Povprečna poraba gostov je z leti naraščala, za občutno povečanje porabe pa sta potrebna dvig kakovosti ponudbe in sprememba strukture gostov.
Na področju infrastrukture velja poudariti še projekt, vezan na Ljubljanico: Aktivna reka, ki bo valoriziral zmožnosti reke za nadaljnji turistični razvoj.
Cilj je povečanje prenočitev za od 12 do 14 odstotkov na leto
Pri – še posebej v zdajšnjih časih – zahtevnih postavljenih kvantitativnih ciljih, ki jih želijo pri Turizmu Ljubljana doseči do leta 2027, so se pri pripravi strategije veliko ukvarjali s projekcijami in postavitvijo merljivih in realnih ciljev. V projekcijah rasti fizičnih kazalcev turističnega prometa napovedujejo rast prenočitev za od 12 do 14 odstotkov na leto. Polno okrevanje s številkami iz leta 2019 skupaj z organsko rastjo turizma napovedujejo v letu 2025.
Rast bo nedvomno zelo odvisna od letalskih povezav, zlasti rast poslovnih gostov in od boljše dostopnosti z železnico, kar je tudi ključna usmeritev EU.
Naslovna fotografija: Ljubljansko Tromostovje, foto: Cveta Potočnik