Cveta Potočnik – Poleg pomena, ki ga ima turizem za gospodarstva mnogih evropskih držav, je tudi sredstvo za ohranjanje mobilnosti njenih prebivalcev in to vrednoto je potrebno braniti. To je poudaril na Blejskem strateškem forumu v okviru panela Prihodnost evropskega turizma Luís Araújo, predsednik portugalske nacionalne turistične organizacije in Evropske potovalne komisije – ETC.
Turizem v Evropi si deli usodo z drugimi območji sveta. Zaradi pandemije Covida-19 se je število mednarodnih prihodov v Evropi, sicer pred epidemijo v regiji z največ tujimi turisti, lani zmanjšalo za 68 odstotkov v primerjavi z letom 2019, od januarja do maja letos pa v primerjavi z letom 2020 za 85 odstotkov.
Rezultati poletja so bolj optimistični, tudi podatki iz raziskave Evropske potovalne komisije (ETC) o namerah potovanj Evropejcev kažejo, da ima okoli 70 odstotkov vprašanih Evropejcev v naslednjih šestih mesecih v načrtu potovanje, od tega jih polovica želi obiskati drugo evropsko državo.
Ali jih bodo lahko glede na jesensko slabšanje razmer lahko tudi uresničili, ostaja seveda odprto, hkrati pa optimizem splahni ob dejstvu, da mnoga turistična in gostinska podjetja, pa naj si bo majhna ali velika, sploh še niso začela ponovno delati. Na slednje je opozorila na Bledu Marie Audren, generalna direktorica združenja HOTREC.
Razmerje med domačimi in tujimi gosti se je v vseh evropskih državah zelo spremenilo, domači gostje so lani in letos ponekod že dosegli 70-odstotni delež. Tudi v Sloveniji, kar gre nedvomno prepisati turističnim bonom.
V zvezi z boni je Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo dejal: »Z lanskimi turističnimi boni in letošnjimi boni za spodbujanje potrošnje v turizmu in z njim povezanimi dejavnostmi smo pomembno podprli domač turizem. Samo za namen nastanitev je bilo unovčenih že za 193 milijonov evrov bonov, poleg tega pa smo Slovenci porabili tudi že 40 milijonov evrov bonov za namestitve, gostinsko ponudbo, šport in kulturo.
Kmalu bo pripravljen tudi težko pričakovani ukrep za podporo industriji srečanj oziroma prireditvenemu sektorju, mestnim hotelom in turističnim agencijam, ki so bili zaradi epidemije še posebej v težki situaciji.»
Številčne ravni turistov, kakršna je bila pred epidemijo, evropski turizem po vsej verjetnosti ne bo dosegel pred letom 2024. Ne kaže se slepiti, da je evropska turistična industrija že prebrodila krizo, je ocenila prof. Alessandra Priante, direktorica regionalnega oddelka za Evropo Svetovne turistične organizacije (UNWTO). Še zlasti zato ne, ker za njeno uspešnost ne zadostujejo zgolj evropski turisti, gostov iz drugih regij pa kot kaže še kar nekaj časa ni mogoče pričakovati, še zlasti ne azijskih.
S to oceno se je strinjal Mario Hardy, nekdanji direktor združenja PATA. Kot je dejal, so meje med azijskimi državami dejansko zaprte, veliko prebivalcev pa še ni cepljenih. Verjetno bo preteklo še veliko časa, preden bodo Azijci ponovno potovali v Evropo.
Res pa je, je dodala Alessandra Priante, da zdaj evropski politiki kažejo večje zanimanje za turizem in njegovo okrevanje kot kdaj koli doslej, ne nazadnje zato, ker so za mnoga narodna gospodarstva in vzdrževanje drugih sistemov družbe prihodki od turizma sila pomembni. Lani pa se je prihodek od tujih gostov na globalni ravni zmanjšal kar za nekaj več kot bilijonov dolarjev.
Izdanih je bilo 355 milijonov digitalnih potrdil
Ključna za obuditev turističnih tokov znotraj Evrope sta bila uvedba digitalnega Covid potrdila in cepljenje, kljub različnim ukrepom, ki so jih sicer sprejemale posamezne države.
Kot je prek video povezave na panelu povedala Kerstin Jorna, generalna direktorica za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja pri Evropski komisiji je bilo do konca avgusta izdanih več kot 355 milijonov digitalnih potrdil EU, 55 držav pa je bodisi že povezanih z evropskim digitalnim potrdilom ali pa se za to še pripravljajo.
Kerstin Jorna je tudi sporočila, da je tik pred poletjem Evropska komisija začela postopek za oblikovanje načrta za razvoj evropskega turizma v prihodnje, ki naj bi bil bolj trajnosten in zelen, hkrati pa s pomočjo digitalizacije poskrbel tudi za usposabljanje ljudi in usklajevanje različnih ukrepov in tako postal ne nazadnje tudi bolj odporen pred krizami in bolj konkurenčen.
Pomanjkanje usposobljenega kadra je bila že pred epidemijo ena izmed ključnih težav evropskega turizma, koronakriza je težave le še poglobila, saj so mnogi zaposleni medtem našli delo v drugih sektorjih, ki omogočajo boljši zaslužek in pogoje dela.
Luís Araújo je v zvezi s tem opozoril, da bi morali za delo v turizmu pritegniti več ljudi, tudi migrante. Ti prinašajo s seboj različna znanja, poprimejo za marsikatero delo, ki ga Evropejci odklanjajo, potrebno pa jih je seveda ustrezno usposobiti in integrirati.
Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije je strnjeno predstavila cilje, ki si jih bi moral zastaviti evropski turizem, da bi se preoblikoval in se ne vrnil v način delovanja, kakršen je bil običajen do leta 2019. Z njo so se s takšnimi ali podobnimi poudarki strinjali vsi govorniki in gostje blejskega turističnega panela: »Predpogoj za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev turističnih tokov je koordinirano delovanje in intenzivnejše usklajevanje med evropskimi državami glede omejitev potovanj.
Pandemija hkrati prinaša številne izzive in nove priložnosti, ki so v premišljenem oblikovanju bolj trajnostnega, odpornega in vključujočega turizma. Vedenje turistov se namreč zaradi pandemije, podnebnih sprememb in drugih izzivov močno spreminja.
Za uspešno transformacijo turizma je potrebno na novo opredeliti kazalnike uspešnosti in bolj učinkovite poslovne modele, ki bodo omogočili trajnostni in digitalni preboj. Potrebno je tesnejše sodelovanje vseh deležnikov: vlade, turističnih organizacij in podjetij, lokalnih skupnosti in zaposlenih.
Za povrnitev zaupanja turistov in za večje zadovoljstvo lokalnega prebivalstva je potrebno oblikovati boljši turizem, ne želimo se vrniti v stare tirnice. Zato je pomembno premišljeno in usklajeno oblikovanje evropskega turizma prihodnosti.«
Fotografije s spletnega spremljanja panela: Cveta Potočnik