Cveta Potočnik – Gibanje KULTURA-NATURA Slovenije si že nekaj desetletij prizadeva za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter kulturne krajine ne le v Sloveniji, ampak na celotnem slovenskem kulturnem, etničnem, jezikovnem in gospodarskem prostoru. In prav to je velika vrednost tega gibanja, v katerem sodeluje veliko posameznikov, društev, občin in prostovoljcev, vodi pa ga Slavko Mežek.
Sedež gibanja je v Mežnariji prˈkapelcˈ nad Kropo, kjer je tudi kulturno-izobraževalno informacijsko središče, drugo središče pa deluje v Veberičevi domačiji v Seliščih, nedaleč od Svetega Jurija ob Ščavnici, ki naj bi zaživelo s različnimi kulturnimi dejavnostmi, kakršne so že potekale v njej v času nekdanjega lastnika, likovnega umetnika Lojzeta Veberiča.
Gibanje KULTURA-NATURA je, tako kot v mnogih letih pred koronakrizo, sodelovalo tudi na nedavnem sejmu Alpe-Adria, najti jih je bilo mogoče na stojnici, veliko informacij o svojem delovanju pa so povedali tudi na predstavitvi v Marmorni dvorani.
V dvorani je bila vse dni sejma postavljena razstava »Kozolec na Unesco« z replikami kozolcev. Gibanje se namreč zavzema tudi za odkrivanje stavbne dediščine, njeno obnovo in ohranjanje s pomočjo raznovrstnih vsebin, posebno skrb pa že od leta 1996 namenja prav kozolcem. V 25 letih so povezali 700 lastnikov po Sloveniji, ki kozolce še vedno vzdržujejo in uporabljajo, pa tudi mojstre, ki še imajo tesarsko znanje in mnoge druge.
Kozolcev ne najdemo le v Sloveniji, ampak tudi v nekaterih sosednjih alpskih deželah in tako tudi v Benečiji pod Matajurjem, po vsej Ziljski dolini, v Kanalski dolini, Rožu in Podjuni. To je tudi osnova čezmejne pobude za vpis kozolcev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Kot je dejal Slavko Mežek, je pandemija sicer nekoliko zaustavila aktivnosti v teh prizadevanjih, a jih bodo nadaljevali.
Skrb za zamejstvo od Trsta do Monoštra
Nikakor tudi ne gre prezreti, da si gibanje prizadeva povečati zanimanje za naše zamejstvo, za območja od Trsta do Monoštra, kjer žive Slovenci, pa jih marsikdo med nami premalo pozna. Izoblikovali so 18 različnih tematskih poti pod skupnih imenom (Ne)znano zamejstvo in po njih so v Furlanijo oz. Benečijo, Rezijo, Ziljsko dolino in dolino Rož ter v Porabje doslej popeljali že več kot 830 skupin.
Na predstavitvi gibanja v okviru sejma Alpe-Adria nas je Alenka Weber iz Slovenskega prosvetnega društva Kočna iz Sveč na Koroškem prepričala, da kaže obiskati Vrbnikovo domačijo z Goršetovo galerijo in Einspielerjevo hišo v Svečah blizu Bistrice v Rožu na avstrijskem Koroškem. Za Vrbnikovo domačijo zdaj s kulturnimi prireditvami in razstavami skrbi društvo Kočna, gre pa za posestvo, ki ga je leta 1973 odkupil znani slovenski kipar France Gorše, uredil galerijo svojih del, na prostem pa postavil kipe znamenitih koroških Slovencev. Kulturno središče v Svečah je tudi nekdanja Colnarjeva hiša s multikulturnim Einspielerjevim centrom. Ime nosi po Andreju Einspielerju, soustanovitelju celovške Mohorjeve družbe in nekdanjemu poslancu v koroškem deželnem zboru.
Marina Cernetig, znana po skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in slovenskega jezika ter delovanje slovenske manjšine na področju kulture v Italiji, je tokrat na ljubljanskem sejmu povabila v vas Špeter Slovenov ob vznožju Nadiških dolin v Benečiji. Tamkajšnji Inštitut za slovensko kulturo v okviru širšega projekta MI SMO TU tam skrbi za sodoben multimedijski muzej SMO (Slovensko multimedialno okno). Posebnost muzeja je, da v njem ne kopičijo predmetov, pač pa s pomočjo zvočnih posnetkov in interaktivnih predstavitev obiskovalca skozi različne zgodbe seznani z zgodovino in sedanjostjo območja v Videmski, Goriški in Tržaški pokrajini, torej območja od Mangarta do Tržaškega zaliva, ki je zgodovinsko naseljeno s Slovenci.
Slavko Mežek je Šenkovi domačiji Jezersko in Šoli prenove, projektu Združenja zgodovinskih mest Slovenije, izročil priznanji Naša Slovenija za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne dediščine, ki sta jim bili dodeljeni sicer že lani.
Naslovna fotografija: Razstava »Kozolec na Unesco«, foto: Cveta Potočnik