Cveta Potočnik – V novinarski beležnici sem si med obiskom Trubarjeve domačije podčrtala: V nagovoru na začetku Katekizma je Primož Trubar svoje rojake kot prvi nagovoril z imenom Slovenci, do takrat so govorili o Kranjcih, Štajercih in Korošcih, glede na deželno ali pokrajinsko pripadnost. Na to dejstvo o začetkih nastajanja sodobne slovenske zavesti, ki ga morda kar premalo poznamo, nas opozori dolgoletni vodnik Andrej Perhaj med izjemno pregledno in jedrnato predstavitvijo življenja in dela Primoža Trubarja, avtorja in izdajatelja prvih dveh tiskanih slovenskih knjig in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika.
Trubarjeva domačija na Rašici z mlinom je bila obnovljena štiristo leto po Trubarjevi smrti, lani je bila končana še obnova lesenega kozolca ter v njem urejena turističnoinformacijska točka Občine Velike Lašče in Interpretacijski center Mišja dolina. Skupaj z lepo urejeno okolico ob jezu in strugi potoka Rašica danes predstavlja poučen in prijeten izletniški cilj.
V spominski sobi v nekdanjih bivalnih prostorih Trubarjevih, ki so bili mlinarji, so predstavljeni Trubarjeva dela in njegova življenjska pot.
Življenjska pot ga je popeljala po mnogih krajih, od Reke in Salzburga, kjer se je šolal, do zanj zelo pomembnega obdobja v Trstu, kjer je bil njegov zaščitnik škof Peter Bonomo in je Trubar pridobil temelje humanistične izobrazbe ter spoznal spremembe v svetu na prehodu iz starega v novi vek. Peter Bonomo je posvetil Trubarja v duhovnika in mu dal v upravo župnijo Laško, kjer se je Trubar izkazal za zelo dobrega gospodarja.
Pomembne postaje na Trubarjevi življenjski poti so bile še Dunaj, Ljubljana in Nemčija, kjer je pri svojem štirideset letu prestopil v Lutrovo vero in postal reformator. Kot človek od znotraj je dobro spoznal Rimskokatoliško cerkev in njej vpliv ter napake, prepričan je bil, da se mora cerkev spremeniti, vernike pa nagovarjati v njihovem maternem jeziku.
V spominski sobi so razstavljeni ponaredki Trubarjevih knjig, gre za 31 knjižnih enot, originale katerih hranijo različne ustanove po Evropi, največji poudarek pa je dan izidu prve slovenske knjige. V vitražnih oknih so upodobljeni Trubarjevi sodobniki, ker je Trubar veliko potoval, je poznal veliko ljudi, nekateri so bili njegovi zaščitniki in mu pomagali, seveda pa je imel tudi nevarne nasprotnike. V spominski sobi pa ne hranijo nobenega Trubarjevega osebnega predmeta, ne nazadnje so Turki leta 1528 hiše v Rašici požgali.
Celotno predstavitev Trubarjevega življenja in dela ter dobe v kateri je živel, ki jo v spominski sobi pripoveduje dolgoletni vodnik na Trubarjevi domačiji Andrej Perhaj, je posnel Matjaž Chvatal, publicist, fotograf in založnik, lastnik založbe Turistika:
Obnovljeni kozolec je dobil zanimive vsebine
Ob vstopu na območje domačije stoji lani obnovljen kozolec s turističnoinformacijsko točko Velikih Lašč in interpretacijskim centrom Mišja dolina. Prva zdaj ponuja različne informacije o tem, kaj je mogoče videti in doživeti na širšem območju Velikih Lašč, vključno z Gradom Turjak, ki so ga pred dobrima dvema letoma po obnovitvenih delih in ureditvi muzejskih zbirk ponovno odprli za javnost.
Od nedavnega je mogoče za Trubarjevo domačijo in Grad Turjak kupiti skupno vstopnico, združiti kulturo z zgodovino in potepom po okolici z bogato naravno in kulturno dediščino. Slednja je zelo domiselno in na sodoben način predstavljena v interpretacijskem centru Mišja dolina. Gre za dolino zahodno od Velikih Lašč med krajema Knej in Karlovica.
Na eni izmed sten skednja je velik zemljevid, ki ga je narisala slikarka, ilustratorka in oblikovalka Marija Prelog, na njem pa je prikazana bogata raznolikost mokrišč, vodnega sveta, živalskih in rastlinskih vrst, dediščina mlinarstva, žagarstva in ekstenzivnega kmetijstva.
Območje doline, ki je vključeno v Naturo 2000, sestavljajo mokrotni travniki in nizka barja, kjer uspeva več sto rastlinskih vrst, med drugim več vrst divjih orhidej, kranjski jeglič, več mesojedih rastlin, … Zasebni zavod Parnas, ki deluje na področju kulturne dediščini, obiskovalce nagovarja k organiziranim vodenim pohodom po Mišji dolini, saj jih izkušeni vodniki opozorijo na posebnosti, ki jih sami morda ne bi našli.
Fotografije: Cveta Potočnik