V notranjosti slovenske in hrvaške Istre so številna zanimiva majhna mesteca in vasi z bogato zgodovino, valovita pokrajina s prepletom vinogradov, sadovnjakov in oljčnih nasadov pa je v vseh letnih časih privlačna. Člani našega društva smo pred kratkim bolje spoznali Motovun in njegovo okolico, zanimiv program študijske poti so za nas pripravili v Turistični skupnosti občine Motovun.
Ves dan nas je spremljal njen direktor David Matković. Iz prve roke smo tako izvedeli veliko zanimivosti o tem srednjeveškem mestecu na vrhu strme vzpetine nad dolino reke Mirne in Motovunskega gozda ter tudi, kakšen turizem že in še bodo razvijali na njegovem območju.
Vinski design hotel Roxanich
Ob vznožju hriba s pogledom na stari Motovun stoji na terasah eden izmed dveh design hotelov, ki jih premore Motovun. Oba sta družinsko vodena. Na vrhu hriba, na trgu v samem mestnem jedru je Hotel Kaštel, ob vznožju mesta pa stoji Design hotel Roxanich, katerega posebnost je velika vinska klet pod samim hotelom.
K mogočni kamniti stavbi z zelenimi okni in polkni nekdanje motovunske zadružne kleti, ki jo je leta 1902 odprl avstrijski cesar Karel, je podjetni vinar Mladen Rožanić dozidal moderno vinsko klet v petih podzemnih nadstropjih. Gornje nadstropje kleti je namenjeno shranjevanju vin, hkrati je galerija, v kateri zdaj razstavlja slike hčerka Petra Rožanić, tudi avtorica etiket na vinih in celostne podobe. Mladen Rožanić ima sicer šest hčera in po njih je tudi poimenovana linija vin Sorelle, ena izmed treh linij, ki jih pridelujejo v kleti.
Kot pravi Stjepan Mraković, vodja kleti, ki nas je popeljal na njen ogled, pridelujejo vina za poznavalce in ljubitelje po ne povsem razširjenih postopkih. Zanje je namreč značilna zelo dolga maceracija, vina dozorevajo v hrastovih sodih pet ali celo sedem do devet let, šele takrat jih ustekleničijo in nato ponovno nekaj časa počivajo. V veliki kleti je vselej vino sedmih trgatev, gradili so jo poldrugo leto, naložba pa je znašala 26 milijonov evrov.
Letno prodajo od 60.000 do 80.000 steklenic vina, izvažajo ga v 22 različnih držav. Klet je sicer odprta za oglede, povezane s pokušino vin. Na enem izmed platojev kleti se je lani jeseni končala prireditev Istria Wine and walk, ki se je je udeležilo kar 500 pohodnikov, na njej so spoznavali naravne in kulturne lepote Motovuna in se ustavili pri sedmih različnih vinarjih. V Turistični skupnosti občine Motovun nameravajo prireditev izpeljati tudi letos septembra ali oktobra.
V enem izmed nadstropij, v prostoru z zastekljeno steno, da se iz njega iz kleti Roxanich odpira razgled na dolino Mirne, je vkopanih 16 amfor, uvoženih iz Gruzije, v njih vino fermentira tako kot pred mnogimi stoletji. V vsaki amfori je od 1.500 do 1.800 litrov vina, v prostoru pa ves čas vrtijo klasično glasbo. Kot je povedal Stjepan Mraković, bodo počakali nekaj let, preden bodo vino iz amfor začeli prodajati, če bodo ugotovili, da je vino iz njih takšno, kot si obetajo.
24 hektarov vinogradov imajo v bližini Višnjana, kjer je najdi značilno rdečo prst. Od belih sort gojijo malvazijo, beli pinot, chardonnay, muškat in sauvignon, od rdečih pa predvsem teran, refošk, borgonjo, merlot in cabernet sauvignon.
Vino, tartufi in sadje
Tartufi – okus, ki si ga zapomnimo. Ta slogan je nekakšna zaščitna znamka družine Kotiga, ki je kot prva v Istri leta 1991 ustanovila podjetje Miro tartufi za nabiranje in odkupovanje tartufov. Kasneje so začeli organizirati tudi tako imenovani lov na tartufe, torej iskanje tartufov v naravi.
Na dvorišču domačije, nedaleč od kleti Roxanich in s pogledom na Motovun, nas pozdravi lajež treh psov, s katerimi iščejo tartufe. V hrvaški Istri jih namreč nikoli niso iskali s svinjami.
Pozdravita nas Mirjana in Miro Kotiga, stoječ za mizo obloženo ne le s tartufi, ampak tudi različnimi proizvodi z domačije, s salamami, siri, olivnim oljem, namazi, medom in v vseh so tartufi ali aroma s tartufi, tudi v domačem žganju in medici. Vse te dobrote kasneje tudi poskusimo in se prepričamo, da slogan domačije ni iz trte izvit.
Zgovorna gospodarica Mirjana nam pove veliko zanimivosti o tartufih, medtem ko za nas pripravlja fritajo iz kar 50 jajc in na vrhu seveda nastrga tartufe. Pripoveduje, da rastejo v Istri črni tartufi, ki so nekoliko cenejši, skoraj celo leto, če je zima prehladna, pa dozorijo šele maja. V začetku sezone so vsi črni tartufi znotraj beli, pod zemljo postopoma dozorevajo in so najboljši avgusta.
Pove še, da so tudi manj cenjeni črni tartufi lahko zelo okusni, če jih na kratko toplotno obdelamo, v hladilniku jih hranimo zavite v suho krpo, sveži so najboljši po osmih dneh, lahko pa jih tudi zamrznemo.
Sezona nabiranja veliko bolj cenjenega belega tartufa se začne septembra in traja do konca decembra. »Lani so tartufi dosegali najvišjo ceno doslej, kilogram črnega tartufa je stal od 100 do 500 evrov, kilogram belega pa od 1.500 do 3.000 evrov,« pove Mirjana Kotiga. Istrski beli tartuf spada med najbolj cenjene na svetu in Motovunski gozd, ki se razteza od Istrskih toplic do rečice Botonige, predstavlja največje najdišče belih tartufov na svetu. Ne le za ta gozd tudi sicer je treba za nabiranje tartufov imeti dovoljenje, prav tako licenco za lov na tartufe.
Lov na tartufe, ki ga organizirajo v Miro tartufih v spremstvu izurjenega tartufarja in psov, traja od dve do tri ure, sestavni del programa pa je degustacija proizvodov in jedi s tartufi.
Istrska Kalifornija
Če se od Motovuna usmerimo nekoliko proti jugovzhodu, se peljemo po obronkih hribov, ki se kar strmo spuščajo proti dolini, na njihovih pobočjih pa so številni sadovnjaki in nekaj manj vinogradov. To je širše območje vasi Kaldir, od nje še vedno lahko vidimo Motovun, prišli pa smo na območje, od koder prihaja približno dve tretjini vsega sadja, ki uspeva v Istri.
Razmere so za sadjarstvo zelo ugodne zaradi sredozemskega podnebja, ki se širi od morja po dolini Mirne in večina družin se na območju Kaldirja ukvarja s sadjarstvom.
V zaselku Štefanići deluje ena izmed prvih istrskih turističnih kmetij – Agroturizam Štefanić. Na družinski kmetiji sta se Karmen in Ivan Štefanić, ki zdaj gospodarita na domala 400 let stari kmetiji, na kateri so se vselej ukvarjali s poljedelstvom in sadjarstvom, leta 1999 na pobudo Istrske županije odločila tudi za turistično dejavnost. »Dobili smo posojilo, a prvih deset ni bilo lahkih, zdaj pa urejamo tudi nekaj sob,» pripoveduje Ivan Štefanić.
Štefanići imajo 15 ha zemlje, dva hektara vinogradov, 700 oljk in veliko sadnega drevja. Vse kar pridelajo na kmetiji lahko prodajo v svoji gostinski ponudbi, le meso boškarina, istrskega avtohtonega goveda, kupujejo.
Nam so postregli z domačimi testeninami na žajbljevem maslu, polnjenimi z različnimi nadevi, pa polento s svinjsko plečko in panceto ter boškarina v rdečem vinu. Pred odhodom so nas povabili še v konobo, v kateri hranijo svoja vina.
Privlačna, s kamnom tlakovana ulica do vrha Motovuna
Ko se vzpenjamo proti vrhu motovunskega hriba, je razlogov, da večkrat postojimo, veliko. V Motovunu je kar 26 kulturnih spomenikov zaščitenih, že od leta 2007 je mesto na pristopnem Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, a aktivnosti, da bi bil dokončno uvrščen nanj, so, kot pove David Matković, zastale.
Med vzpenjanjem pa se ustavimo tudi zaradi razgleda na dolino Mirne, gostinskih vrtov in številnih majhnih trgovin, v katerih prodajo lokalne pridelke, vina, tartufe in oljčno olje. Med njimi je tudi trgovina kmetije Miro tartufi.
Stara mestna vrata iz 14. stoletja, skozi katera je bil svoj čas edini dostop do ožjega središča mesta, so služila obrambi. Nad vhodom v prehod so trije grbi – grb Motovuna, lev Sv. Marka in grb družine Mermo. Nekoliko naprej je renesančni stolp, v njegovem prehodu pa so v steno vgrajeni rimski nagrobni spomeniki.
Med obojimi vrati je trg, poimenovan po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je nekaj let služboval v Motovunu kot gozdar, zadolžen za oskrbovanje z lesom za gradnjo ladij v takratni Avstro-ogrski monarhiji. Na tem trgu z mnogimi gostinskimi vrtovi stoji najbolje ohranjena romanska stavba v Istri, zgrajena leta 1248.
V stavbi je danes umetniška galerija Pet kula, kjer ima sedež fotografsko združenje Fotovun, njen član je tudi naš gostitelj David Matković. Med našim obiskom je bila v galeriji razstava fotografij V barvah Istre. V galeriji nas je pozdravil župan Tomislav Pahović.
Vinar Marko Fakin je predstavil avtohtona vina sedmin motovunskih vinarjev. Motovunčani se lahko pohvalijo, da so leta 2019 osvojili drugo mesto na izboru najboljše evropske destinacije trajnostnega kulturnega turizma v kategoriji vinskega turizma in z uspehi na ocenjevanju vin Decanter World Wine Awards.
Na Zgornjem trgu se križajo tri energijske linije – zmajeve črte
Zgornji trg se nahaja prav na vrhu tega srednjeveškega mesteca. Pravijo, da je trg prostor pozitivne energije, saj se pod njimi križajo trije meridijani, tako imenovane zmajeve črte. Trgu dajejo pečat 27 metrov visok zvonik in župnijska cerkev sv. Štefana ter dva vodnjaka. Imenuje se po skladatelju, glasbenem založniku in tiskarju not Andreji Anticu ali Andriji Motovunjaninu, rojenem v Motovunu. V beneškega podestata (civilnega načelnika mesta) oblečen vodnik Hari Vidović nam na trgu pove legendo, da so nekoč v dolini reke Mirne živeli velikani, ki so bili tako močni, da so na vrh hriba lahko podajali velike kamne in tako zgradili Motovun. Velikani so kasneje izginili, še naprej pa živijo v liku Velega Jože v romanu hrvaškega pisatelja Vladimirja Nazorja.
Ime Abdrejo Antico se ohranja s poimenovanjem tiskarne Antico na Zgornjem trgu, ki današnjega obiskovalca na zanimiv način poveže z zgodovino mesta. V njej za spomin obiskovalcu na ročno izdelan papir natisnejo grafiko z motivom iz Motovuna v tradicionalni tehniki ročnega tiskarstva in s stiskalnico, ki je replika srednjeveške Gutenbergove. Pri postavitvi tiskarne je pomagal Mojster Janez, znani grajski tiskar na Blejskem gradu in mojster srednjeveškega ročnega tiskarstva. Od maja do oktobra je tiskarna odprta vsak dan popoldne.
Tik ob Hotelu Kaštel v stari renesančni stavbi, kakršne obkrožajo tudi trg, je trgovina družinske destilarne Aura, ena izmed številnih, ki jih imajo v drugih hrvaških mestih. Proizvajajo različna žganja in marmelade iz sadja in divjih zdravilnih zelišč, ki uspevajo v Čičariji. V njihovi ponudbi izstopa Gin Karbun, pripravljen iz žitnega destilata, brina in 20 zelišč.
Pri hotelu ali pa na nasprotni strani trga lahko začnemo krožni sprehod po mogočnem obzidju, ki je bil nekoč pomemben del obrambnega sistema mesta. Z obzidja je razgled na dolino reke Mirne, Motovunski gozd in daleč po Istri.
Motovun privlači obiskovalce v vseh letnih časih
Kot pove David Matković letno v Motovunu naštejejo 57.000 prenočitev in 350.00 dnevnih obiskovalcev, je najbolj obiskana točka v notranjosti hrvaške Istre. Zakaj vse, smo zapisali v tej reportaži, dodati pa kaže še, da je mesto znano tudi po vsakoletnem filmskem festivala in jesenskem Festivalu terana in tartufov. Lani so prvič pripravili tudi adventni sejem. Vse prireditve potekajo na Zgornjem trgu.
Severozahodna istrska mesta in dve nosilni turistični družbi so zasnovali krovno blagovno znamko Colours of Istria – V vseh barvah Istre. Njihov cilj je promocija celotnega turističnega območja z zelo raznoliko ponudbo, skupen nastop v digitalnem okolju in koordinacija terminov različnih prireditev. Izmed načrtov Turistične skupnosti občine Motovuna in Občine Motovun za prihodnost pa Matković napoveduje postavitev vzpenjače in ureditev centra za obiskovalce.
Tekst in fotografije: Cveta Potočnik, naslovna fotografija: vodnjak na motovunskem Zgornjem trgu