Na pogovornem večeru našega društva (Društvo TNS) je bila gostja vodilna slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, poznavalka podnebnih sprememb ter njihovega vpliva na okolje in celotno družbo. Tema pogovora je bila namreč Turistični krizni management v času podnebnih sprememb. Vabilu društva na problemski pogovor v ljubljanskem Best Western Premier Hotelu Slon se je odzvala tudi Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem. Pogovor sta vodila Marjana Grčman, predsednica Društva TNS in Aleš Smrekar, novinar Vala 202.
»Slovenski turizem se že nekaj časa promovira kot zelen, a zeleni smo toliko, kolikor nam je dal bog in tudi zahvaljujoč temu, da nas je samo dva milijona. Vendar bomo morali prej ko slej s številkami tudi dokazati, da smo res zelena turistična dežela. Dokler nimamo številk, govorimo v prazno,« je bila uvodoma kritična Bogatajeva.
Dejala je tudi, da so od turističnih podjetij želeli dobiti zelo konkretne podatke na primer o tem, koliko vode porabijo na posameznega gosta, koliko energije, koliko odpadkov naredijo – bolj ali manj uspešno. In vendar so prav tovrstni podatki osnova za odločanje, za spremembe v ravnanju, ki bodo nedvomno potrebne zaradi podnebnih sprememb ter merjenja in zmanjševanje ogljičnega odtisa tudi v turizmu.
Pridobivanje različnih okoljskih certifikatov je v tem pogledu pozitivno, je ocenila Bogatajeva, saj morajo za njihovo pridobitev prijavitelji dati kopico podatkov o porabi virov in ukrepov za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
Potovanja z letali so ogljično intenzivna
Turizem vpliva na podnebne spremembe, slednje pa vplivajo tudi na turizem. Za Slovenijo je podnebje izjemno pomembno, saj se s svojo turistično ponudbo vedno bolj usmerja v aktivnosti v naravi, vključevanje lokalih pridelkov v kulinariko in vabljenje gostov z naravnimi lepotami.
Globalna ocena je, da en dan gostovega bivanja v hotelu povzroči približno 94 kg ogljičnega odtisa, delež odtisa na bivanje samo je 10 %, priprave hrane za posameznega gosta 30 %, medtem ko je delež različnih nakupov turista 8 %. Največ ogljičnega odtisa predstavljajo emisije zaradi prevozov, k temu pa kar 40 % prispevajo letalski prevozi. Bistveno manj škode za podnebje predstavlja uporaba javnega potniškega prometa, pa tudi potovanje skupine turistov v enem avtobusu, medtem ko električni avtomobili povzročajo približno toliko emisij kot vozila na dizel.
Če bi bili torej dosledni v prizadevanjih za zeleni turizem, bi se zaradi teh dejstev po mnenju Bogatajeve v Sloveniji morali vprašati, na kakšnem način pripotujejo turisti v Slovenijo in ali res kaže privabljati turisti iz oddaljenih trgov, od koder seveda pripotujejo z letali.
Potrebnih je več informacij za varnost turistov
Nedavne poplave in ogroženi turisti v campih, pa nesreče turistov v gorah in na morju terjajo od turističnih ponudnikov, da bolj poskrbijo za ustrezne informacije turistom o vremenu, napovedih poslabšanjih vremena, potrebni opremi za obisk gora, primernih ali neprimernih planinskih turah. Radio Slovenija je denimo svoje čase objavljal posebne vremenske napovedi v tujih jezikih za gorski svet in Jadran, teh ni več, vendar informacij v današnjih časih res ni težko pridobiti. Ko govorimo o varnosti v turizmu, ne gre torej zgolj za varno državo, kjer ni nemirov ali morda celo vojn, ampak tudi za informiranje gostov s podatki, ki jih potrebujejo za varno počitnikovanje.
So nove turistične naložbe zavezane trajnosti?
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je z več razpisi lani in letos spodbudilo nov investicijski cikel v turizmu. So bili pri dodeljevanju sredstev sofinanciranja različnih projektov vključeni kriteriji za zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam?
Kot je dejala Bogatajeva, bi moral biti eden izmed kriterijev za sofinanciranje naložb v žičnice nadmorska višina, saj so ponavljajoče se zelene zime dejstvo. Gre tudi za ustrezno prilagajanje žičnic za obisk v ne zimskih mesecih, ki so drugačne od tistih, namenjenih smučarjem. Gorski turistični centri z ustrezno ponudbo bi lahko bili sicer dolgoročno zmagovalci podnebnih sprememb, kot možnost za izogibanje poletni vročini v hladnejša območja.
Dubravka Kalin je pojasnila, da so se morali pri pridobivanju nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložb gorski centri zavezati, da bodo ponudno prilagodili za obdobja brez snega. Ni pa bilo mogoče v razpise vključiti novih kriterijev, saj z nekaterimi razpisi ni bilo mogoče odlašati zaradi rokov za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Pri kasnejših razpisih so bile zahteve na področju energetike izjemno ostre, takšne, ki jih denimo mestni hoteli zaradi svoje lege v mestu, niti ne morejo izpolniti, ali pa so rešitve izjemno drage.
Kot je dejala Kalinova, si veliko obetajo od Nacionalnega informacijskega središča, ki ga snuje Slovenska turistična organizacija. V njem bodo zbirali in obdelovali lokalne in globalne podatke, relevantne za turizem, ki bodo osnova za odločanje o razvoju na osnovi trajnostnih pristopov. Med vzpostavljanjem središča so ugotovili, da je na razpolago že zelo veliko podatkov, vendar ne smiselno uporabljanih ter da so podatki in njihova obdelava dragi.
Vpliv podnebnih sprememb na turizem je večplasten. Spremembe v okolju in zavedanje o njih spreminjajo tudi življenjske, počitniške in dopustniške navade ljudi, posledično se zato spreminjajo tudi pogoji za delovanje ponudnikov turističnih storitev. In tem pogojem se bodo morali slednji prilagoditi s spremembami v delovanju ter premišljenimi in celovitimi strategijami za zmanjševanje ogljičnega odtisa in prilagajanja ponudbe.
Je pa ob zaključku problemskega pogovora dr. Lučka Kajfež Bogataj ocenila, da se bo moral turizem v prihodnji soočiti predvsem z izzivi na področju energetike in varnosti zaradi nevarnosti nenadnih in silovitih vremenskih sprememb.
Posnetek pogovora je pripravil Iztok Pipan, TV Medvode:
Fotografije: Peter Irman, VISION.SI fotografska agencija