Poznavanje ponudbe z obeh strani meje in povezovanje lokalnih ponudnikov ob podpori različnih organizacij, katerih skrb je razvoj turizma in infrastrukture ter promocija, so osnova za oblikovanje ekonomsko zanimivih skupnih programov, ponudb in doživetij. Ta osnovni namen dogodka, na katerem so sodelovali različni ponudniki, ki sooblikujejo ponudbo v notranjskem prostoru vse od Postojne na slovenski strani do Gorskega kotarja in Kvarnerja na hrvaški strani, je bil včeraj nedvomno dosežen. Gre za 2. Čezmejno borzo lokalnih turističnih ponudnikov Zeleni kras v Ilirski Bistrici, za prvo je lani dalo pobudo Društvo turističnih novinarjev Slovenije in je bila organizirana skupaj s Turistično informacijskim centrom Ilirska Bistrica.
Letos se je kot glavni organizator borze vključila Regionalna razvojna agencija Zeleni kras – regijska destinacijska organizacija, ki skrbi za razvoj in promocijo turistične destinacije Zeleni kras. Z letošnjo izvedbo je borza postala osrednji turistični poslovni dogodek regije s 50 udeleženci. Med njimi so bili predstavniki turističnih znamenitosti, turistično informacijskih centrov, organizatorjev potovanj, nastanitvenih obratov, pa turistične kmetije, sadjarji, oljkarji in vinarji ter ponudniki različnih doživetij.
“Z današnjo borzo želimo prispevati k večji lokalni samooskrbi, h krajšim dobavnim verigam, k povečanju potrošnje ter nenazadnje vzpostaviti platformo za povezovanje med lokalnimi ponudniki. Če je bil lani občutek, da turizem v tej regiji še išče svojo identiteto, se letos stanje na terenu postopoma spreminja in popravlja. S prenovo muzejev, novo turistično infrastrukturo, novimi kolesarskimi potmi, razvojem pohodniških poti in novimi čebelarskimi produkti ter tudi medijsko promocijo. Če hočeš z nekom sodelovati, ga moraš najprej spoznati.” je namen borze povzela Marjana Grčman, predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Ob odprtju borze je spregovoril Boštjan Požar, direktor RRA Zeleni kras: “Projektna partnerstva so v tem čezmejnem prostoru v glavnem že utečena in vzpostavljena. V bodoče pa moramo stremeti k temu, da bomo ustvarjali partnerstva, ki bodo živela in funkcionirala tudi po tem, ko ne bo več evropskih sredstev. Zaenkrat je eden redkih čezmejnih produktov tega teritorija čezmejni projekt Explore the Wonder Nature, ki povezuje območje Snežnika in Gorskega Kotarja.”
O že utečenem dobrem sodelovanju sta spregovorili Maja Uljan, direktorica TIC-a Ilirska Bistrica in Marijana Kalčić, direktorica Turističnega združenja Matulji. Prva je spomnila, da je bil za Ilirsko Bistrico zelo pomemben dogodek obeležitev 150 let železnice Pivka-Ilirska Bistrica-Reka, druga pa opozorila politike, da je nujno treba izboljšati povezave z vlakom v tej smeri. Sicer pa obe turistični organizaciji že zelo dobro sodelujeta v ponudbi možnosti za kolesarjenje in pohodništvo.
Na strokovnem posvetu so sodelovali Dubravka Kalin iz Direktorata za turizem MGTŠ, Barbara Zmrzlikar iz Slovenske turistične organizacija, Nina Kenda iz Direktorata za strukturirano politiko in razvoj podeželja MKGP, Nedo Pinezič, svetovalec za razvoj destinacij in Dejan Iskra iz RDO Zelenega krasa. Pogovor je povezovala Marjana Grčman.
Nedo Pinezić je poudaril, da so obmejni kraji zaradi težkih življenjskih pogojev vedno bili kreativni, zgradili so zelo posebno identiteto, ki je zdaj izjemna priložnost za privabljanje gostov in oblikovanje doživetij. Pogoj pa je, da ljudje v teh krajih ohranijo kakovost življenja, kakršna je zdaj, da ne dovolijo kapitalu, da bi to uničil ali degradiral eno zadnjih evropskih prvinskih območij. Priložnost vidi v legi regije in bližine Jadrana. Zaradi vedno bolj vročih poletij, kot posledice podnebnih sprememb, utegnejo za goste kmalu postati zelo zanimivi kraji v zaledju morskih obal ali pa, da del počitnic preživijo ob morju in del v njenem zaledju. Za tovrstno ponudbo ima regija idealne pogoje, je še ocenil Pinezić.
V okviru borze sta bili poleg okrogle strokovne mize organizirani tudi predstavitvi Okusov Bele krajine in dveh Lokalnih akcijskih skupin –LAS Notranjske in LAS Med Snežnikom in Nanosom.
Marjana Grčman o številnih posebnostih obmejne regije
Marjana Grčman je med pobudniki prve čezmejne borze, saj je prepričana, da gre za izjemno, pogosto prezrto regijo: “Prostor na prepihu – na konfinu kot radi rečejo domačini – je dobra turistična zgodba. Meja je prezrta zgodba v turizmu, sploh če pomislimo na bogato zgodovino in avtentično kulturno dediščino. Na čezmejnem prostoru Zelenega kraja in Primorsko-Goranske županije so doma edinstvene pustne maske (zvončarji in škoromati), ki v stoletjih niso utonile v populizem – še več, vpisane so na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. V Ilirski Bistrici je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, od tu izvira legendarni čebelar Anton Žnidaršič po katerem se imenuje znameniti AŽ panj. Na tem prostoru je nastala druga slovenska kuharska knjiga, spisana leta 1850, na strani Kvarnerja pa lahko okušate jarbolo – vino iz avtohtone sorte vinske trte, ki se odlikuje po svojem specifičnem okusu in se ga ne najde nikjer drugje na svetu.
To je destinacija z velikim potencialom na področju športa, kulture, kmetijstva in turizma. Ta divji in gozdnati prostor namreč skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje. Gostje imajo na voljo tudi več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki vas peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih pa dalje v zelo slabo raziskano Čičarijo ali pa preko tako imenovane “Doline ljubavi” naprej v Kastavščino.
Letošnja 2. Čezmejna borza lokalnih ponudnikov v Ilirski Bistrici je dokaz, da se tradicionalni tranzit na poti proti Reki, Opatiji, Puli in Zagrebu, postopoma blaži – tudi z nastajanjem novih doživetij, ki spodbujajo goste da tu ostanejo tudi po več dni.”
Tekst: Cveta Potočnik, naslovna fotografija: 2. Čezmejna borza lokalnih ponudnikov Zeleni kras, foto: Cveta Potočnik