Cveta Potočnik – Slovenska matica in Kultura-Natura Slovenija, gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine, sta danes skupaj organizirala dogodek, ki obuja pobudo »Kozolec na UNESCO!«, ki je sicer vzniknila že pred nekaj leti. Kozolec, ključni element naše kulturne krajine in dragocen element slovenske ljudske arhitekture, razširjen po vsem slovenskem etničnem ozemlju razen v panonski ravnici, na Krasu in v Primorju, je namreč vedno bolj ogrožen.
Številne argumente o upravičenosti pobude sta predstavila Slavko Mežek in prof. dr. Borut Juvanc. Slednji z besedami: »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« Z uvrstitvijo na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine bi se po eni strani poklonili mojstrom, ki so jih zgradili, po drugi strani pa je to pot, da se ohranijo tudi v prihodnje.
Kot je povedal Slavko Mežek, si gibanje Kultura-Natura Slovenija s projektom s sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja in pol tisočletne tradicije.
Projekt se je začel z izidom dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec / The Slovene Hay-rack (fotograf Jaka Čop, etnolog dr. Tone Cevc, prevod dr. Irena Šumi in Victoria Raschke, oblikovanje Janez Suhadolc; AGENS Žirovnica, 1993). Nadaljeval se je s prvo postavitvijo istoimenske razstave arhitekturnih maket in risb (arhitekt Boran Hrelja, 1994, Ljubljana), ki so jo tokrat v prostorih Slovenske matice v manjšem obsegu že 140-tič postavili tudi danes, z njo pa je gibanje že prepotovala Slovenijo, Evropo, ZDA …
Leta 1996 je bilo v Rutu nad Baško grapo ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Prav tam želijo v Slovenčevem stohu postaviti stalno predstavitev projekta, zbiranje sredstev za njegovo obnovo in revitalizacijo pa so se že začela.
Pred leti je nato skozi čezmejno povezovanje različnih pokrajin vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Žal je imenitno in obetavno čezmejno namero ustavila pandemija, zdaj je napočil čas, je prepričan Slavko Mežek, da s pobudo nadaljujejo, pri tem pričakujejo podporo vseh pristojnih ministrstev. Dogovorjeno je, da bosta nosilna partnerja pobude gibanje Kultura-Natura Slovenija in Slovenska matica, oblikovana pa bo delovna skupina za pripravo vse potrebne dokumentacije za nominacijo kozolca za uvrstitev na Unescov seznam.
Ohranjanje, vzdrževanje ali obnova kozolcev terja znatna sredstva, zato bi bilo potrebno najti trajne vire financiranja, hkrati pa lastnike izobraževati o pravilnih načinih posegov. Ne le lastnike, v bistvu je čas, da se v slovenskem prostoru razširi vedenje o tem za kako pomembno dediščino v našem prostoru gre, tudi s pomočjo medijev.
Drago Bulc, dolgoletni novinar in častni predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije je predlagal kot stabilnejši in dolgotrajnejši vir financiranja ohranjanja kozolcev ustanovitev fundacije, v katero bi pritegniti podjetja in vse, ki imajo finančna sredstva in se zavedajo, kako pomembna je skrb za kulturno in stavbno dediščino naroda.
Fotografije: Cveta Potočnik