Cveta Potočnik – Že kar nekaj časa je od takrat, ko so se slovenski čebelarji povezali s slovenskim turizmom s prodajo zaščitenega slovenskega medu in drugih čebeljih pridelkov v obliki izvirnih ekoloških turističnih spominkov. Kasneje so začeli urejati številne učne čebelarske poti. V zadnjem obdobju pa so slovenski čebelarji svoje znanje prepletli s turizmom v obliki apiterapije. Pred nedavnim smo turistični novinarji obiskali Apiterapevtski čebelnjak v domžalski četrti Študa in se na sedežu Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici seznanili s prizadevanji zveze, da poveže ponudnike čebelarskega turizma.
Gospodična Medična zna živeti s čebelami
Čebelarsko društvo Domžale z več kot 140 člani skrbi za nadaljevanje dolge tradicije čebelarjenja na svojem območju. Razen tega, da so uredili sedem kilometrov dolgo domžalsko čebelarsko pot, so sredi medovitega vrta postavili društveni čebelnjak, v katerem izvajajo tudi apiterapijo, hkrati je namenjen druženju članov in strokovnim srečanjem.
Obiskujejo pa čebelnjak tudi šolarji in različne skupine, ki se poučijo o pomenu čebel za naravno okolje, pomenu skrbi za ohranjanje zdravil čebeljih družin in o uporabi čebeljih pridelkov. Zanimivo je, da vsaj dvakrat na leto prihajajo tudi čebelarji iz Amerike, da se poučijo, kako Slovenci gojijo čebele. Čebeljih hiš z več panji, kot jih je najti v Sloveniji, drugod po svetu namreč ne poznajo. Ob omembi Američanov, sem se spomnila svojega srečanja v Berlinu z Američanom, strokovnjakom za varstvo narave, ki mi je, potem ko sem povedala, da sem iz Slovenije, z navdušenjem začel govoriti o cenjeni kranjski čebeli in njenih dobrih lastnostih.
V čebelnjaku nas je sprejela Gospodična Medična – čebelarka in apiterapevtka Nika Pengal in na začudena novinarska vprašanja, kako to, da je društvo čebelnjak postavilo povsem blizu centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik, pojasnila, da čebele dobro sobivajo z njo, saj je namenjena čiščenju. Čebele zagotovo ne bi obstale v njeni bližine, če bi zaznale škodljive snovi.
Čebelarka odkrito spregovori o tem, kako je po resnih zdravstvenih težavah in v dogovoru z zdravnikom pred nekaj leti z uživanjem matičnega mlečka uspela povsem okrevati in se začela zanimati za možnosti zdravljenja, ki jih ponuja apiterapija. Med drugim se je izobraževala tudi v Mariboru, kjer v okviru Sekcije apiterapevtov poteka usposabljanje za to področje. V Slovenije je to usposabljanje opravilo približno 300 ljudi, a kot apiterapevtk in apiterapevtov jih dela manj.
V notranjosti čebelnjaka Nika Pengal, ki je napisala tudi knjigo Skrivnosti Gospodične Medične o svetu čebel in uporabi njihovih dragocenih pridelkov, prav z njihovo pomočjo torej izvaja apiterapijo. Pri njej gre lahko za vdihavanje panjskega zraka, ležanje na postelji, v kateri živijo čebele in proizvajajo zdravilno vibracijo ali razstrupljevalno masažo s cvetličnim medom, ki je v 85 odstotkih enak naši krvni plazmi ali denimo uporabo čebeljega strupa. Apiterapij se ne izvaja pozimi, saj takrat čebele rabijo mir.
Slovenski čebelarski turizem vstopa v zrela leta
Čebelarska zveza Slovenije ima sedež ob gradu Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Tam stoji Čebelarski center Slovenije z laboratoriji, čebelarsko knjižnico, zeliščno-čebelarsko učno potjo, prilagojeno tudi za slepe, čebelarsko trgovino in gostiščem Pri čebelici. In tam je pred nedavnim potekala Okrogla miza o čebelarskem turizmu.
»Naši čebelarji imajo do čebel drugačen odnos kot drugod po svetu. Tržiti se pa ne znamo, čebelarstvo je gospodarska panoga, ustanoviti moramo grozd, po vzoru nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti, nato pa se lahko obrnemo za podporo tudi na državo« je na okrogli mizi dejal Boštjan Noč, predsednik ČZS. Ocenil je, da je ponudnikov apiterapij in certificiranih čebelarskih turizmov v Sloveniji iz leta v leto več, imamo Hišo kranjske čebele, Čebelarski muzej Radovljica, številne čebelarske poti in specializirano turistično agencijo ali dve za čebelarske ture. Zato, je še dejal, je potrebno povezovanje teh različnih ponudnikov, nenehno izobraževanje in tudi šolanje čebelarsko-turističnih vodnikov.
Je pa Boštjan Noč na okrogli mizi hkrati spomnil, da so slovenski čebelarji dosegli že veliko, da je slovensko čebelarstvo vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, da je bil na njihovo pobudo razglašen svetovni dan čebel, od februarja je v Sloveniji sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Njej prvi predsednik je Boštjan Noč. Po teh uspehih in drugih pobudah je zdaj torej slovensko čebelarstvo v zrelih letih, čas za skupno profesionalno trženje in promocijo, oblikovanje turističnih ponudb, ki bodo odražale posebnosti slovenskega čebelarstva in Slovenije.
Fotografije: Cveta Potočnik