Cveta Potočnik – Vas Slap pri Vipavi leži sredi območja avtohtone vinske sorte zelén, vsako leto konec novembra slapenski vinski hrami odprejo svojo vrata obiskovalcem, kar je samo ena oblika promocije in hkrati varovanj te sorte in vin, ki je negujejo v slapenskih kleteh. Osem vinarjev je letos povabilo v svoje hrame, kot na Slapu pravijo vinskim kletem. Da gre za priljubljen dogodek veliko pove podatek, da so pri vsem osmih vinarjih vse vstopnice bile razprodane, s tem da je število vstopnic omejeno.
Obiskovalcem odprtih hramov, ki se sprehajajo od kleti do kleti z vinskim kozarcem v vrečici obešeni okoli vratu, vsak vinar ponudi do pet različnih vzorcev vina in različne prigrizke. Letos je torej slapenske hrame odprlo osem vinarjev: Petrič – vina s tradicijo, Pregeljc vina, Hiša vin Rondič, Kmetija Trošt, Vina Žorž 1696, Vino Marc, Rouna in Vina na hribu. Dogodek sofinancirata Občina Vipava in Zavod za turizem TRG Vipava.
To jesen smo vas Slap obiskali turistični novinarji, se od tam s kolesi in peš podali v okolico vasi med vinograde, zatem obiskali Trsničarsko zadrugo Vrhpolje, se iz Nove Gorice zapeljali z Vinskim vlakom do Ajdovščine, obiskali tudi Vipavo in se zvečer vrnili na izhodišče – v vas Slap. Pobudo za spoznavanje Vipavske doline je dal Denis Jež iz Zavoda Slap-Vipava, pri izvedbi študijske poti pa sta sodelovala tudi zavod Vipavska dolina – Vipava Valley in Zavod za turizem TRG Vipava.
Med sprehodom po ozkih slapenskih uličicah vaškega jedra hodimo mimo strnjeno grajenih hiš s kamnitimi portali, za katerimi se skrivajo notranja dvorišča in skoraj v vsaki je tudi vinski hram. V vasi je namreč približno 70 vinskih kleti in vsaka ima svoj izvir vode.
Denis Jež nas popelje do Rešetove kmetije, ene izmed šestih najstarejših kmetij na Slapu, ki je tudi zaščitena in je lep primer stavbne dediščine. V kamnitem obokanem hramu ob bogato obloženi mizi izvemo, da je vas Slap lani obeležila 800-letnico prve omembe vasi v pisnih virih in 150-letnico začetka delovanja kmetijske šole na Slapu. Šola je vplivala na razvoj vinogradništva in sadjarstva tudi v širšem slovenskem prostoru.
Zdaj obnavljajo glavni slapenski trg, ki je pogosto izhodišče za pohode med vinograde in prizorišče drugih prireditev, prostor, ki nedvomno služi svojemu namenu, saj se na njem domačini in obiskovalci družijo. Malce se nasmejemo, ko Denis Jež pove, da želijo obnoviti tudi nekdanje plesišče, ko se na njem prirejali plese, so morali fantje namreč plačati vstopnino.
»Radi rečemo, da je Slap vas z največ zeléna na svetu. Širše območje Slapa je namreč območje avtohtone vinske sorte zelén in trudimo se, da bi to sorto ohranili, razmnožili smo jo iz originalnih cepičev. Vinarji med seboj dobro sodelujejo, sedem slapenskih vinarjev je prispevalo svoje grozdje in naredili so naravno peneče vino iz zeléna, obogateno z mehurčki – 7Slap Pét-Nat, » pripoveduje Denis Jež. Seveda pa v vinogradih, sredi katerih leži vas Slap, uspevajo še številne druge sorte, denimo tudi avtohtona sorta pinela.
Preseneti z informacijo, da je na Slapu 90 prenočitvenih zmogljivosti, kar je več kot v vsej Vipavski dolini skupaj. Gostje ostajajo povprečno štiri dni, a kot pravi Denis Jež, bi jih želeli zadržati dlje. Motivov zagotovo ne manjka, poleg že omenjenih Odprtih hramov, se dogodki, povezani z vinom, vrstijo vse od martinovega do božiča ne le na Slapu, ampak v vsej Vipavski dolini.
Na Slapu samem ima osem vinarjev degustacijski prostor, v katerih vse leto ponujajo ne le pokušino svojih vin ampak tudi lokalne pridelke. Je pa v bližnji Vipavi in po vsej dolini še veliko drugih ponudnikov, pa možnosti za oglede kulturnih spomenikom in pohajkovanja bodisi peš ali s kolesi med vinogradi. Izposojo električnih in gorskih koles ter vodenje na kolesarsko-vinskih turah po Vipavski dolini ponuja na primer Dimbikes iz vasi Lože, Dimitrij Lulik pa je našo skupino pospremil na krajšo kolesarsko turo od Slapa do Trsnice Vrhpolje.
Vinski vlak, ki nikoli nima zamude
Obstaja še ena možnost za spoznavanje Vipavske doline, ki je ni najti nikjer drugo v Sloveniji, to je vožnja z Vinskim vlakom.
Po železniški progi med Ajdovščino in Novo Gorico običajni potniški vlaki že več let ne vozijo, zato pa zadnja tri leta med obema krajema zapelje Vinski vlak.
Medtem, ko je vlak že odpeljal iz Nove Gorice, je Jani Peljhan iz agenciji Burjatik pripovedoval, da se je ideja za Vinski vlak porodila ajdovski ekipi Winestronaut v okviru agencije Burjatik oziroma Matjažu Zgoniku. Kot agencija, ki je imela že izkušnje z vodenjem vinskih tur, se je tri leta pogajala s Slovenskimi železnicami, uspešno in uvedli so prvi tovrstni vlak v Sloveniji.
Z uvedbo Vinskega vlaka se je udejanjil zanimiv projekt za promocijo Vipavske doline kot vinorodnega območja, za cilj so si postavili predstaviti čim več vinarjev. Letos so dodali še predstavljanje lokalnih umetnikov, v prodajni galeriji na vlaku so kot prvega predstavili Blaža Rosa z njegovimi grafikami in ilustracijami ROSABOSA.
Že na vstopni železniški postaji dobi vsak potnik vinski kozarec in obešenko okoli vratu, na vlaku pa med vožnjo poteka degustacija izbranega lokalnega vinarja. Ko smo se z vlakom, polnim turistov, popeljali turistični novinarji, se je predstavila Vinska klet Miška iz Erzelja.
Njen vodja Primož Šušmelj je v degustacijo vključil zelén in pinelo, za popotnico pa barbero, ki ji znova dajejo več pozornosti. Kot je povedal, sta prvi dve vini najbolj značilni za njihovo vinsko klet avtohtoni in lokalnih sort. Včasih so imeli 13 različnih sort, zdaj jih imajo šest, njihovi vinogradi pa se razprostirajo na približno petih hektarjih na najvišjih legah v Vipavski dolini, v zaledju Vipavskih gričev, ali kot jim pravijo, Vipavskih Brd. Sicer pa je posebnost vasi Erzelj veliko izvirov vode, ki nikoli ne presahnejo.
Vinski vlak vozi v dveh sezonah, spomladi in jeseni. Poleti vlak ne vozi, saj je za ekipo, ki vse vodi, veliko drugega dela in ponudbe, pa tudi klime na tem vlaku ni. Datumi za prihodnjo pomlad so že objavljeni. Popotovanje traja približno pet ur, vključuje pa tudi voden ogled Ajdovščine ter pokušino lokalnih vin in domačih jedi na domačiji v vasi Dornberk.
Vipava z obnovljenim Glavnim trgom
Medtem ko se potniki vinskega vlaka po postanku v Dornberku vrnejo v Novo Gorico, smo se mi z avtobusom napotili naprej proti Vipavi.
Obnovljeni Glavni trg, na katerem je bilo prej parkirišče, kaže zdaj povsem drugačno podobo. Baročni dvorec Lanthieri, park pred njim s kamnitimi kipi dečkov, pročelja hiš in Plečnikov spomenik NOB so postali vidni, trg pa prepoznaven znak Vipave.
Med gostinskimi lokali smo tokrat spoznali gostilno Krhne, ki ponuja tradicionalne jedi s pridihom sodobnosti, kulinarično in vinsko ponudbo ter lokalno pridelane sestavine iz kraja in okolice. Nas so pričakali s sirovimi vinskimi lizikami in vini vinarja Gašperja Furlana s Posestva Zoria iz vasi Podraga v zgodnji Vipavski dolini.
Med novejše pridobitve vipavske kulinarične ponudbe sodi Gostilna in vinoteka Faladur nedaleč od izvirov Vipave. Tokrat so za nas vanjo povabili Barbaro Kravos in Borisa Kavčiča s Katrne kmetije iz vasi Skrilj, kjer izdelujejo številne mesne izdelke.
Kot pripovedujeta, je Boris Kavčič ob stečaju MIP-a izgubil službo mesarja, potem sta v Skriljah kupila Katrno hišo, v njej postopoma uredila prostore za predelavo mesa, lasno hladilnico in zorilnico. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s sadjarstvom in pridelavo zimskega radiča ter za svoje mesene izdelke sami gojijo prašiče. Kot prva kmetija so začeli izdelovati mortadelo.
Barbaro Kravos je mogoče trikrat na teden srečati na Ajdovski tržnici, s svojo kakovostno blagovno znamko mesnih izdelkov pa je Katrna kmetija prodrla tudi v nekatere trgovine in gostilne.
V Faladurja smo spoznali tudi Roka Žerjala, najemnika Eko koče Nanos, ki obiskovalcem ponudi domačo lokalno hrano, med drugim vipavske štruklje. Narejeni so iz kvašenega testa in kuhani na pari z orehovim nadevom in rozinami. Zdaj si prizadevajo, da bi jih zaščitili.
In na koncu vrnitev v vas Slap
Ob koncu enodnevnega zanimivega potepanja po Vipavski dolini smo se vrnili tja, kjer smo ga začeli, torej v vas Slap in na trgu so nas pričakali vinarji kleti Vino Petrič (Urban Petrič), Hiša vin Rondič, Kmetija Trošet (Jurij Trošt), Vina na hribu (Andrej Žorž), Žorž 1696 (Jurij in Jernej Žorž), Vino Marc (Roman Marc) in Pregeljc (Gregor in Igor Pregeljc). Pri slednjem smo za zaključek obiskali še en slapenski vinski hram.
Fotografije: Cveta Potočnik
Naslovna fotografija: Pogled na vas Slap in Vipavsko dolino