52. Mednarodno turistično borzo ITB v Berlinu je odprla nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je dejala, je turizem tudi v Nemčiji vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost, na globalni ravni pa pomemben zlasti zato, ker povečuje razumevanje različnih kultur in zmanjšuje predsodke do ljudi iz drugih kulturnih okolij. Globalni turizem je lani dosegel 6,5 odstotno rast, letos pa lahko pričakujemo 5 odstotno, napoveduje inštitut IPK International.
Slovenija najbolj trajnostna v Evropi
Na Mednarodni turistični borzi v Berlinu ITB je bila Slovenija razglašena za najbolj trajnostno naravnano turistično destinacijo v Evropi, s tem pa je hkrati postala ena od šestih najboljših na svetu. To je dosegla v okviru nagrade Global Top 100 Sustainable Destinations, ki jo podeljuje mednarodna neprofitna organizacija Green Destinations. Slovenija in njeni dve zlati destinaciji iz sheme zelenega turizma Slovenia green, Ljubljana in Podčetrtek, so prejeli nagrado za najboljšo trajnostno destinacijo v kategoriji »Best Destination of Europe«. Ljubljana se je na lestvico 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu sicer uvrstila že trikrat, s čimer izstopa tako med nagrajenimi destinacijami, kot v svetovnem merilu. Nagrada je priznanje Sloveniji, Ljubljani in Podčetrtku za primere najboljših trajnostnih praks pri upravljanju destinacij in pri vključevanju lokalnih skupnosti v turistično dejavnost. Te destinacije hkrati uspešno upravljajo z izzivi, ki jih prinaša vedno večje število turistov na njihovem območju. Nagrado sta skupaj prevzeli Rebeka Kumer Bizjak, predstavnica Slovenske turistične organizacije in Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.
Slovenska turistična organizacija, ki je razvila Zeleno shemo slovenskega turizma in jo vodi, je na globalni berlinski turistični borzi prejela tudi priznanji za odličnost na področju promocijsko-komunikacijskih orodij. Z promocijskim videom Feel Pure Love in s publikacijo Doživetja kulture se je v okviru nagrad The Golden City Gate uvrstila na drugo mesto.
Vsebinsko privlačno urejena slovenska stojnica
Slovenski razstavni prostor, dobro viden že pri vstopu v dvorano 17 in prepoznavno označen z zelenima napisoma I feel Slovenia in Slovenia Culture, je pritegoval pozornost z velikima fotografijama slikovitega kranjskega Mestnega trga in Predjamskega gradu. Utrip na stojnici je bil živahen, poleg predstavnikov turističnih podjetij in organizacij je bil na njej pogosto tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, obiskala pa sta jo tudi veleposlanik Slovenije v Nemčiji Franci But in novi generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Zurab Pololikashvili.
Vsebinski poudarek ureditve stojnice na letošnji ITB je bil na kulturnih ponudbah ponudbah za turiste, cilj pa nagovoriti predvsem goste z višjo kupno močjo, da ne bi le povečevali števila nemških gostov in njihovih prenočitev, pač pa tudi dosegli njihovo večjo potrošnjo. Je pa nemški trg z 12-odstotnim deležem po številu prenočitev drugi najpomembnejši emitivni trg za slovenski turizem. Glavna partnerja predstavitve sta bila Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Park Postojnska jama s Predjamskim gradom. Sicer pa se je pod okriljem STO predstavljajo še 30 drugih turističnih krajev in ponudnikov ter nekaj nosilcev znamke Slovenia Green.
Globalni turizem cveti, velik delež rasti si je zagotovila Evropa
»Globalni turizem je lani dosegel eno najvišjih stopenj rasti v zadnjih 20 leti, stopnja rasti je dvakrat višja kot stopnja rasti globalnega BDP, delež turizma v njem pa dosega že 5 odstotkov« je poudaril Rolf Freitag, direktor inštituta IPK International, ki vsako leto na berlinski ITB predstavi podatke o aktualnem dogajanju in gibanjih v svetovnem turizmu. Lani je število mednarodnih potovanj doseglo skoraj 1,2 milijarde ali 6,5 odstotkov več kot leto prej. To pomeni, da se je povpraševanje povečalo za 4 milijone novih prenočitvenih zmogljivosti. Evropa je tako glede prihodov turistov kot potovanj Evropejcev po svetu pri rasti imela pomembno vlogo in je v obeh pogledih dosegla najvišje stopnje rasti. Med državami Španija slej ko prej ostaja najbolj priljubljen cilj turistov, sledita ZDA in Nemčija. Izmed vseh turističnih segmentov se je najbolj povečalo število potovanj v mesta, za 18 odstotkov, za klasične počitnice ob morju, ki imajo še vedno največji tržni delež, pa se je na globalni ravni odločilo 9 odstotkov več turistov.Čeprav je vedno obstajajo varnostni riziki IPK International napoveduje, da se bo število mednarodnih potovanj v letošnjem letu povečalo za 5 odstotkov, najbolj potovanj turistov iz Južne Amerike in Azije, iz Evrope in ZDA pa za 4 odstotke.
Strah pred terorizmom se zmanjšuje
Kot je pokazala raziskava, bo na več kot tretjino počitniških odločitev v tem letu še vedno vplival strah pred terorističnimi napadi, čeprav je manjši kot je bil še do nedavnega. Približno četrtina turistov pa se bo odločila za cilje, ki so po njihovem mnenju varni. Za nekatere države anketiranci ocenjujejo, da so znova bolj varne, kot so bile. To velja na primer za Španijo, ZDA, Nemčijo in Veliko Britanijo.
Nemci 91 milijard za potovanja
Nemci so lani porabili približno 91 milijard evrov za počitnice in potovanja, približno 65 milijard so porabili za nakupe počitnic in potovanja že doma, torej preden so se kam odpravili, od tega 33,7 milijarde za nakupe turističnih aranžmajev pri agencijah. To pomeni, da v teh časih različnih nevarnosti, turisti znova pogosteje potujejo organizirano, z agencijami. Značilnost letošnje prodaje turističnih aranžmajev v Nemčiji je zgodnji nakup. Vzhodno Sredozemlje si znova pridobiva zaupanje, saj gre pri Nemcih letos denimo Grčija celo bolje v prodajo kot Balearski otoki, v primerjavi z istem obdobjem lani je prodaja za počitnice v Turčiji dvakrat večja kot lani, znova pa se precej povečuje tudi zanimanje za Egipt, Tunizijo in Maroko. Za približno 20 odstotkov se je zmanjšala prodaja počitnice in potovanj v ZDA, kar nekateri pripisujejo tako imenovanemu Trumpovemu efektu.
Kako obvladati turistično gnečo?
Problem sicer ni nov, vendar je prvič odkar IPK International izvaja raziskave globalnih gibanj v turizmu, v 60 državah izpeljal tudi posebno anketo o prenasičenosti turističnih območij, ki zadeva ne le domačine, ampak tudi turiste same. 24 odstotkov anketiranih je ocenilo, da je bilo v turističnem kraju, ki so ga obiskali, preveč turistov, le 9 odstotkov pa jim je menilo, da je zato trpela kakovost njihovih počitnic ali potovanj. Kot turistično najbolj oblegane so anketiranci navedli Ciudad de Mexico, Šanghaj in Benetke, med evropskimi mesti pa Amsterdam, Firence in Barcelono.
70 odstotkov povečanega turističnega prometa se je v zadnjih letih usmerilo v zgolj 20 držav, zato se v njih nekatera območja zdaj tudi srečujejo s problemom velike turistične gneče, torej s položajem, ki ni dober niti za lokalno prebivalstvo niti za turiste, pa je na ITB dejala Gloria Guevara Manzo, predsednica Svetovnega sveta za turizem (WTTC). Z rastjo turizma je pričakovati, da se bo problem še zaostril, nekatere vlade in turistične organizacije pa so že začele sprejemati različne ukrepe. Število turistov na Islandiji se je na primer v zadnjih šestih letih povečalo za štirikrat, Tajska je za obiskovalce zaprla dostop do treh priljubljenih otokov Koh Khai Naiin, Koh Khai Nok in Koh Khai Nui, Barcelona ne dovoli več gradnje novih hotelov, v Amsterdamu ne izdajajo več novih licenc za trgovine s turističnimi spominki.
Vsak preobljuden turistični cilj mora najti svojo rešitev
Kot je dejala Manzova je vsak preobljuden turistični cilj zgodba zase, enotnega recepta, kako se soočati s tem problemom ni, vendar pa je že nekaj dobrih praks, ki dokazujejo, da je najprej potrebno zbrani dobre podatke, na osnovi katerih je mogoče načrtovati dolgotrajno upravljanje s turistično destinacijo. Obstaja že več zbirk podatkov in kriterijev, ki pomagajo turističnim destinacijam meriti in izboljšati trajnostni razvoj. Evropska komisija je razvila t.i. Evropski turistični sistem indikatorjev (ETIS) , ki omogoča trajnostnim destinacijam meriti svoje delovanje na osnovi 43 kriterijev (uvedla ga je tudi Ljubljana), neprofitna organizacija Green Destinations pa je opredelila kar 100 indikatorjev trajnosti (Slovenija z njo sodeluje s svojo Zeleno shemo slovenskega turizma. Slovenija ter Ljubljana in Podčetrtek so prav na ITB dolili prestižno nagrado te organizacije). WTTC pa je v zadnjem obdobju razvil nov sistem, ki temelji na podatki, ki so pretežno že dostopni in omogočajo hitro zaznavanje različnih problemov in hitro odločanje za potrebe trajnostnega upravljanja turističnih območij. Pri upravljanju morajo sodelovati tako lokalne oblasti, turistično gospodarstvo, strokovne inštitucije kot tudi lokalno prebivalstvo in najti je potrebno dolgoročne in zanesljive vire financiranja. Kot inovativen način financiranja je Manzova navedla Novo Zelandijo, ki je preusmerila 17 milijonov dolarjev iz bolj v manj razvita turistična območja. Pomagati si je mogoče s sodobno tehnologijo, v Amsterdamu prek socialnih omrežij objavljajo čakalni čas pred najbolj obiskanimi znamenitostmi in razvili so aplikacijo, ki turistom svetuje alternativne možnosti. Podobno tehnologijo nameravajo uporabiti v Benetkah. Pomembna ukrepa za preprečevanje prevelike turistične gneče sta oblikovanje takšnih ponudb, ki so zanimive tudi izven sezonskih mesecev ali prazničnih konic ter usmerjanje gostov na širše območje z oblikovanjem novih izletniških smeri. Primer dobre prakse je Škotska, ki je iz obleganega Škotskega Višavja, uspela turiste usmeriti tudi na Ferske otoke ali Japonska, ki je s promocijo t.i. Zmajeve poti vsaj delno uspela razbremeniti turistično najbolj obljudeno smer Osaka – Kjoto – Tokio. Takšno dinamično oblikovanje cen v hotelih, restavracijah ter za ogled najbolj obiskanih spomenikov in zanimivosti, ki postavlja najvišjo ceno v najbolj frekvenčnih obdobjih prav tako lahko pripomore k zmanjšanju gneče v posameznih delih dneva, v Parizu pa so višje cene za ogled Eifflovega stolpa namenili za njegovo obnovo in vzdrževanje. Nadzor nad številom namestitvenih zmogljivosti, tako hotelskih kot pri zasebnikih, postaja vedno bolj pomemben, zlasti kratkotrajno oddajanje stanovanj ali sob zasebnikov. Nekatere države in mesta, na primer Španija in New York, so že omejili oddajanje na določeno število dni v letu. Pomembni ukrepi za preprečevanje prevelike turistične gneče je oblikovanje takšnih ponudb, ki so zanimive tudi izven sezonskih mesecev ali prazničnih konic, usmerjanje gostov na širše območje, dinamično oblikovanje cen v hotelih, restavracijah ter za ogled najbolj obiskanih spomenikov in zanimivosti, pa tudi nadzor nad številom namestitvenih zmogljivosti.