Cveta Potočnik, 2. oktober 2018 – Ob imenu Kamnik prva asociacija zagotovo ni zdravilišče. In vendar je bil Kamnik v 19. stoletju zelo znano zdraviliško mesto, v katerem so gostom nudili takrat zelo priljubljeno kneippanje. V današnjih časih seveda zdraviliško tradicijo nadaljuje najpomembnejše turistično podjetje na območju Kamnika – Terme Snovik, ki so v svojo ponudbo prav tako vključile različne oblike kneippanja.
Kopališče ali tako imenovani Kurhaus v bližini današnjega Keršmanovega parka je v Kamniku leta 1876 zgradil industrialec in gradbenik Alojz Prašnikar, ki je zgradil tudi kamniško smodnišnico in njeno več kilometrov dolgo obzidje. Prašnikar, ki je gradil tudi v drugih mestih takratne Avstro-Ogrske, je to izkoristil za širjenje glasu o zdravilišču, tako da so ga obiskovali ne le Ljubljančani, ampak tudi ljudje iz Trsta, Dunaja in Prage. Razcvet je doživelo še zlasti po tem, ko je bila iz Ljubljane do Kamnika leta 1891 zgrajena železniška proga, znova po Prašnikarjevi zaslugi. Kot pove Andreja Čokl, vodnica naše skupine turističnih novinarjev na študijski poti po Kamniku in okolici, je bilo kamniško zdravilišče v tistih časih tako znano kot Bled ali Opatija in obiskal ga je celo cesar Franc Jožef. Zdravilišče je delovalo do konca prve svetovne vojne.
Obdobje, ko je bil Kamnik znano zdraviliško mesto, seveda ni edino, v katerem je mesto cvetelo, ne nazadnje je bil nekaj časa glavno mesto dežele Kranjske. Takrat je bil pomembno trgovsko in obrtniško mesto z lastno kovnico denarja, vse dokler ni bila opuščena prometna pot skozi Tuhinjsko dolino, potem pa je na pomenu znova pridobival po letu 1891, ko je bila zgrajena železniška proga.
Za najlepšo ulico v mestu velja Šutna, tik pred njenim začetkom se lahko povzpnemo na Mali Grad. Če nas spremlja vodnik, bomo zagotovo izvedeli legendo o skopuški Veroniki, simbolu Kamnika, ki je upodobljena v občinskem grbu, po njej pa sta poimenovana tudi otroški festival in jesensko tekaško tekmovanje. Prvič so Veronin tek organizirali leta 2009, ob 790-letnici prve omembe mesta, letošnji pa bo potekal 13. oktobra.
Na naši študijski poti nas ni spremljale le vodnica Andreja Čokl ampak tudi Nina Irt, vodja sektorja turizem Zavoda za turizem, kulturo in šport Kamnik. Kot je dejala, ima Kamnik zdaj novo turistično strategijo, si pa zavod poleg tujih turistov prizadeva privabiti tudi slovenskega gosta. »Slovenski turist je lojalen, ceni raznolikost turistične ponudbe in pestrost lokalne kulinarike. Glede na rekordni zaporedni poletni turistični sezoni v Kamniku, ki beleži velik porast obiska tujih gostov, posebno pozornost posvečamo tudi domačemu gostu in skupaj s turističnimi ponudniki skušamo nadgraditi turistične programe, produkte in predvsem doživljajski turizem, ki ga kamniška turistična destinacija še lahko ponudi. Najprej se moramo znati povezovati in sodelovati med seboj in šele potem se lahko povezujemo s svetom,« je še dejala Irtova.
Po energijo in zdravje v Tunjice
Med že uveljavljene ponudnike sodi Naravni zdravilni gaj Tunjice pri Kamniku, saj deluje že 20 let, njegov ustanovitelj Drago Vrhovnik pa prav tako zatrdi, da si želijo z drugimi ponudniki čim več povezovanja. Nam novinarjem spregovori o Živi vodi, ki ima dokazano 75 različnih elementov skladnih struktur in zato zelo dobro vpliva na človeško telo. V začetku letošnjega leta je Živo vodo kot darilo je letos prejel tudi papež Frančišek. Sicer pa nam je Drago Vrhovnik, inovator in izumitelj, predstavil tudi večkrat nagrajeni zaščitni sistem Tungaj transformer, ki čisti prostor negativnih energij, ki povzročajo pri ljudeh stres. Gre denimo za negativno energijo, ki se sprošča pri uporabi električne napeljave, brezžičnih in mobilnih omrežij.
Pod vodstvom Katje Vrhovnik se podamo tudi skozi Gaj z več energetskimi točkami in centri, na katerih se ustvarja ugodno elektromagnetno polje. Ko postanemo na posameznih točkah in izvajamo gibe, ki nam jih pokaže naša vodnica, sami preizkusimo, kakšen učinek imajo na naše telo. Izvemo, da zlasti pri večkratnem obisku lahko odpravimo marsikatero težavo, ki jo prinaša sodoben način življenja, kot sta na primer glavobol ali izčrpanost. Celostna obravnava zdravstvenih težav posameznika obsega v tem centru zdravja še mnoge druge diagnostične preiskave, pristope in metode zdravljenja v tesni povezavi z naravo.
Zdravilno snoviško termalno vodo povezali s Kneippovo metodo
Ker je rdeča nit pričujoče reportaže povezovanje turističnih ponudnikov na širšem območju Kamnika, vsekakor ni mogoče mimo Ivana Hribarja, vizionarja, ki je pred skoraj tremi desetletji s prvo vrtino začel izkoriščati zdravilne učinke vode, ki so jih že dolgo pred tem prepoznali domačini Tuhinjske doline. Oče Term Snovik pravi, da od vsega začetka pri razvoju tega ekosveta termalnih užitkov, kot dandanes označujejo svoje terme, črpajo iz preteklosti, v prvi vrsti delajo za domačine in so povezovalni element v kamniškem turizmu. Ko so začeli razvijati Terme Snovik o turizmu v Tuhinjki dolini ni bilo ne duha ne sluha, da je danes poleg zmogljivosti Term v dolini še približno 200 postelj pri zasebnikih in kar nekaj pivovarjev in domačinov, ki svoje pridelke gostom prodajajo na domu, je dokaz, da se je turizem dodobra usidral pri domačinih.
Ko v Sloveniji še ni bilo prav veliko govora o trajnostnem turizmu ali varovanju okolja, so se, pravzaprav od vsega začetka, v Termah Snovik za ohranjanje zdravega in čistega okolja ter varčno ravnanje z energijo, h takšnemu ravnanju pa spodbujali tudi goste Prvi so v Sloveniji dobili Eko Marjetico – evropsko priznanje za okolju prijazne turistične namestitve.
Razvoj v sozvočju z naravo se nadaljuje tudi zdaj: razvili so različne ponudbe na osnovi Kneippove metode in pri njih dela prva certificirana terapevtka na tem področju v Sloveniji; gostom izposojajo električna kolesa; postavili so električne polnilnice za avtomobile; gostje imajo na voljo zelenjavni vrt in lahko naročijo nakup lokalnih pridelkov; organizirajo različne delavnice; pridelujejo lasten čaj in ne nazadnje so vključeni tudi v Zeleno verigo ljubljanskih hotelov.
Med novejše pomembne pridobitve Term Snovik sodi premični prireditveni prostor pod šotorom, ki ga s pridom uporabljajo tudi različna lokalna društva in turistično društvo. Ivan Hribar pa je ob tem, ko je letošnje turistično leto v termah ocenil kot dobro, napovedal tudi gradnjo novega hotela, ki bodo dopolnili njihove prenočitvene zmogljivosti v apartmajskem naselju oziroma v hiškah ob robu gozda, kot jim pravijo.
Pastirska arhitektura v Godiču
Že res, da izvirne pastirske bajte krite s smrekovimi skodlami spoznamo, če obiščemo Veliko Planino, po vzoru te izvirne pastirske arhitekture pa so zgrajene tudi lesene hiške v Eko resortu Godič pod Veliko Planino. Pri njihovi gradnji, pravi Matjaž Zorman, direktor družbe Palmieri, so uporabili znanje okoliških obrtnikov, največjo leseno lovsko opazovalnico pa so zgradili iz 140 let starih debel.
Naselje obsega 25 lesenih hišic, pa ribnik, restavracijo, zeliščni vrt, otroška igrišča, travne površine in več ograjenih površin, na katerih se pasejo domače živali. Koncept resorta temelji na preživljanju počitnic v tesnem stiku z naravo ter spoznavanju okoliških lokalnih turističnih in gostinskih ponudnikov in kot kaže so z njim znali odgovoriti željam sodobnega turista, saj je bil ob našem obisku septembra resort skoraj povsem zaseden. Med gosti je veliko družin, zato za otroke organizirajo tako imenovano Pastirsko šolo, v kateri se naučijo negovati in skrbeti za domače živali.
Eko resort je znan po organizaciji različnih, tudi medijsko zelo odmevnih prireditev. Takšna bo nedvomno tudi 5. oktobra, ko bo z 18 metrov visoke lovske opazovalnice v ribnik skočil Lorens Listo, šampion ekstremnih skokov iz Mostarja. Lorens Listo je 12 krat zmagal na tradicionalnih skokih s Starega mosta v Bosni in Hercegovini ter se je vpisal v zgodovino kot najboljši skakalec v zadnjih 500 letih.