Cveta Potočnik, 20. december 2018 – Med kazalci, ki govore o uspešnem poslovanju družbe Postojnska jama, je nedvomno podatek o dodani vrednosti na zaposlenega, ki je lani dosegla nekaj manj kot 87.000, medtem ko je leta 2010, ko je Marjan Batagelj prevzel vodenje družbe, znašala le dobrih 39.000 evrov. »Dosegamo dodano vrednost, kot da bi bili manjše tehnološko podjetje. To dodano vrednost je ustvarila večina istih zaposlenih kot pred osmimi leti,« je poudaril Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe na današnji novinarski konferenci.
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) se je v letih od 2010 do letos povečal z dobrih 645.000 evrov na 8.350.000, kar družbi omogoča investiranje. V letošnjem letu je družba za investicije namenila 11,7 milijona evrov in sicer za popolno preureditev perona v Koncertni dvorani, ki so ga poimenovali po Luki Čeču, ki je odkril jamo. Investicije so bile namenjene tudi prenovi voznega parka, sodoben jamski vlak, ki pa bo na zunaj videti kot sedanji, lahko obiskovalci jame pričakujejo že v začetku prihodnjega leta. Kmalu se obeta še ena novost, končuje se ureditev Muzeja prisluškovanja v prostorih nekdanje sobe za prisluškovanje, ki so jo odkrili med prenovo Hotela Jama. Muzej bodo predvidoma odprli februarja prihodnje leto. Začeli so pripravi na obnovo drugega dela Hotela Jama. Izven Postojne oziroma Postojnskega parka se družba širi v Cerkno z prevzemom Certe in družbe Cerkno, ki upravlja smučišče in hotel v Cerknem, z odprtjem butičnega hotela Vila Planinka pa tudi na Jezersko. »Kljub vsem tem investicijam se zadolženost družbe zmanjšuje in je letos najnižja po letu 2010, kar morda nakazuje, da se bliža nova kriza,« je nekoliko hudomušno dejal Marjan Batagelj. Investiciji družbe v prihodnjem letu bodo po njegovih besedah znašale 8 milijonov evrov.
Od prodane vstopnice za jamo dobi država 37 odstotkov
»Če dobro posluješ, je prav, da plačuješ davek od dobička, to sodi pod družbeno odgovornost, vse dajatve skupaj državi bodo letos po oceni znašale dobrih 10,5 milijona evrov,« je dejal Batagelj in dodal, da od vsake prodane vstopnice za ogled jame, država dobi 37 odstotkov. Poudaril je tudi pomen dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, čeprav denimo ni povsem jasno, zakaj je delež turistične takse, ki jo pobere družba Postojnska jama, višji kot delež drugih ponudnikov prenočitvenih zmogljivosti ob večjem številu prenočitev.
Letos si bo Postojnsko jamo, Predjamski grad in druge atrakcije Postojnskega parka kot vse kaže skupaj ogledalo skoraj 1,3 milijona obiskovalcev, od tega 850.000 jamo, od leta 2009 se je skupno število obiskovalcev skoraj podvojilo. Največ gostov prihaja iz Italije, tudi delež slovenskih gostov se povečuje, sicer pa si prizadevajo za čim bolj razpršen prihod gostov iz različnih držav. »14.000 – rekordno število obiskovalcev Postojnske jame v enem dnevu smo dosegli 14. avgusta letos, sredi avgusta je pač višek sezone. Ocenjujem pa, da kljub temu, da govorimo o prenasičenosti nekaterih slovenskih krajev s turisti, te še nikjer pri nas ni preveč,« je dejal Batagelj.
Prihodnje leto 200 let od obiska prestolonaslednika Ferdinanda
Potem ko so letos v Postojnski jami slovesno obeležili 200-letnico odkritja jame, bodo prihodnje leto obeležili še eno 200-letnico. 17. avgusta prihodnje leto bo namreč menilo 200 let odkar je jamo obiskal prestolonaslednik Ferdinand in ta dan velja za prvi uradni turistični obisk moderne dobe, kar je razvidno tudi iz prve vpisne knjige, ki jo še hranijo v Postojnski jami. To vnovično obletnico bodo pričakali s prenovljeno spletno stranjo (v 17 jezikih) prilagojeno dostopu z vseh naprav, saj delež spletne prodaja znaša že skoraj deset odstotkov celotne. Uvajajo pa tudi lastno blagovno znamko Authentic.
Med aktivnostmi, ki so morda v javnosti manj znane, je Batagelj poudaril tesno sodelovanje z znanstveniki, še zlasti z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU. V začetku letošnjega leta so podpisali mednarodni sporazum o sodelovanju pri raziskovanju genskega zapisa človeške ribice, njene trdoživosti in sposobnosti upočasnitve presnove ter obnavljanja organov. So tudi med sopodpisniki sporazuma o upravljanju Klasičnega krasa kot območja svetovne dediščine v okviru prizadevanj za vpis na seznam svetovne dediščine pri Unescu. To sodelovanje pri prizadevanjih za ohranitev krasa sodi v trajnostno naravnanost družbe, ki so jo zavezani, zato so tudi sprejeli novo strategijo ravnanja z odpadki na območju Postojnskega parka. »Odločitev za to strategijo temelji na dejstvu, da je onesnaženost okolja v podzemlju le posledica onesnaževanja zunaj, na površju,« je poudaril Marjan Batagelj.