Sredi januarja letos se je Mreža postajališč za avtodome po Slovenije znova predstavila na velikem turističnem sejmu CMT v nemškem Stuttgartu, kjer je bilo v šestih razstavnih dvoranah moč videti približno tisoč avtodomov, počitniških prikolic in drugih počitniških vozil ter opreme zanje.
Po skoraj desetletju, ko tega segmenta mobilnosti na sejmu Alpe-Addria ni bilo, pa je avtodome in počitniške prikolice te dni znova mogoče videti na sejmu, tako na prostem kot tudi v Stekleni dvorani. Kamping in karavaning sta hkrati največja novost letošnjega turističnega sejma na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Potem ko je bila že lani organizirana dobro obiskana okrogla miza o tem segmentu turistične ponudbe, je tudi letos potekal posvet z naslovom »Slovenija – avtodomarjem prijazna dežela«.
Gostje z avtodomi imajo specifične potrebe
Zaradi specifičnih potreb avtodomarjev, ki so veliko bolj mobilni kot klasični karavaning turisti s počitniškimi prikolicami, so v državah, v katerih je ponudba za goste z avtodomi najbolj razvita, začeli postavljati najprej posebna parkirišča, potem pa tudi vse več postajališč za avtodome. Na pobudo Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji smo se tudi pri nas pred petimi leti začeli prilagajati sodobnim evropskim trendom tega segmenta turizma. Tako so se v mrežo, katere pobudnik je župan Občine Mirna Dušan Skerbiš, začele vključevati tudi druge slovenske občine. Zdaj imamo v Sloveniji v 88 občinah 165 postajališč in počivališč ter parkirišč za avtodome.
Brez pobude Dušana Skerbiša bi bili še vedno v kameni dobi
Posvet v okviru sejma Alpe-Adria je vodil Drago Bulc, ki je dejal, da se je bilo na nedavnem sejmu v Stuttgartu mogoče prepričati, da je Slovenija vse bolj prepoznavna tudi kot karavaning destinacija, ki jo lahko denimo Bavarci obiščejo samo za konec tedna.
Vodja projekta in župan Občine Mirna Dušan Skerbiš je povedal, da se je od leta 2014, ko je bila pobuda predstavljena, tudi zaradi Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji veliko naredilo in da so vsa območja Slovenije zanimiva za goste, ki potujejo z avtodomi. Mreža zdaj že dobro sodeluje s s kampi, Slovensko turistično organizacijo, proizvajalci in drugimi ponudniki.
Po besedah Tjaše Gruenfeld iz podjetja Caravan Center Ljubljana, ki deluje že 30 let, so slovenska postajališča za avtodome vse bolj znana tudi v Evropi, zato prihaja vse več gostov, ki svoje izkušnje delijo z drugimi avtodomarji. Po njeni oceni bo v Sloveniji teh gostov vedno več, zato jih je treba usmeriti na urejena postajališča z dobro ponudbo.
V Sloveniji letno izdelanih več kot 21.000 počitniških vozil
Rok Vizovišek, odgovorni urednik revije Avto-Dom je poudaril, da bi bili brez mreže postajališč še vedno v kameni dobi, ureditev potrebne infrastrukture seveda stane, zato uporabniki ne morejo pričakovati, da bi bilo vse brezplačno. Navedel je podatek, da slovenski proizvajalci letno izdelajo več kot 21.000 počitniških vozil, kar je približno desetina celotne evropske proizvodnje, to pa Slovenijo uvršča med ključne igralce na področju evropskega kampinga in karavaninga.
Dušan Gostinčar iz podjetja PZA-stebrički, ki je samo lani opremilo 14 postajališč za avtodome po Sloveniji, je povedal, da je na terenu največja težava sodelovanje s projektanti, ki večinoma niso uporabniki avtodomov in ne poznajo njihovih zahtev, zato njihove rešitve pogosto za uporabnike niso najboljše, opremljevalci pa nanje nimajo vpliva. Po njegovih besedah je izbira lokacije za postajališča zelo pomembna, bolj kot je atraktivna in omogoča različna doživetja bolje je.
Na območju občine Kočevje so v zadnjih letih za turistično infrastrukturo namenili več kot tri milijone evrov, ker želijo kar najbolje izkoristiti naravne danosti. Kot je povedal župan dr. Vladimir Prebilič so se odločili ob Kočevskem jezeru najprej urediti postajališče za avtodome, kasneje pa tudi manjši kamp, vendar ne pričakujejo, da se bo investicija v kratkem času povrnila.
Pobiranje turistične takse še vedno povzroča veliko skrbi
Župan Občine Podčetrtek in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja je opozoril na problem registracije in pobiranja turistične takse od gostov, ki potujejo z avtodomi. Ocenil je, da bodo postajališča za avtodome v lokalnih skupnostih lahko uspešna le, če bodo narejena na pravih mestih ter bosta urejena registracija in pobiranje turistične takse, ki je prihodek občine, ta pa jo mora vlagati nazaj v razvoj ponudbe in infrastrukture.
S tem se je strinjal Robert Kotnik iz podjetja Robeta Mobil, ki je neke vrste simbioza proizvajalca in ponudnika turističnih storitev, saj 22 let dela v turizmu, od leta 2012 pa proizvajaj počitniška vozila. Kot je dejal, se mora turistična taksa vrniti nazaj v urejanje lokalnega okolja in bogatitev ponudbe. Predsednik Caravaning Cluba Slovenije Marjan Krempl je glede turistične takse spomnil, da je njena višina odvisna od odloka, ki ga sprejme občinski svet v posamezni občini in hkrati povzel nezadovoljstvo številnih, ki se ne strinjajo, da velja enaka višina takse tako za hotele kot kampe in postajališča za avtodome.
Poleg Mreže postajališč za avtodome Slovenije sta pri organizacije posveta sodelovala Gospodarsko razstavišče in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.