Meni Zapri

Divji okusi Krasa in Festival Kraška gmajna

Cveta Potočnik – Do 5. maja v številnih gostilnah in na turističnih kmetijah na Krasu pripravljajo izvirne jedi s sveže nabranimi šparglji, meto, trpotcem, čemažem, koprivami ter drugimi zelišči in divjimi rastlinami, ki rastejo na Krasu. Kulinarično prireditev so poimenovali Divji okusi Krasa.

Organizatorji dogodka so Društvo Planta, Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana in Javni zavod Komenski Kras. Sandra Pelicon, predsednica Društva Planta (mimogrede, planta je košček zemlje med dvema trtama, posajenima v vrsto) pojasni, da so Divji okusi Krasa nadaljevanje oziroma obuditev Dnevov kraške kuhinje in Meseca špargljev na Krasu. Slednjo prireditev so organizirali v sodelovanju z Mladinskim hotelom Pliskovica, da bi širili znanje o špargljih, saj so jih domačini takrat slabo poznali, zdaj pa znajo z njimi pripravljati jedi, ki so pravi umetnina.

Organizatorji prireditve Divji okusi Krasa s Pavlom Hevka, predsednikom Turistične zveze Slovenije in Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev Slovenije v gostilni Skok v Štorjah, foto: Cveta Potočnik

»Ves čas se je potrebno izobraževati, zato smo se na različnih delavnicah začeli izobraževati tudi o divjih rastlinah, ki rastejo po kraških gmajnah in ob obronkih gozdov, malokdo je vedel, da je med njimi tudi veliko užitnih in da so nekatere zelo koristne za naše zdravje,« pripoveduje Peliconova. Lani se je za sodelovanje pri pripravi izvirnih jedi z divjimi rastlinami odločilo 12 ponudnikov, med gosti je bil odziv dober, letos sodeluje 13 gostiln in turističnih kmetij. Poleg tega, da ponujajo posebne menije, nekatere organizirajo tudi dneve odprtih vrat, skupno nabiranje regrata, kuharske delavnice, degustacije kraških vin in suhih mesnin, vodene kolesarske ture, vodene oglede kmetij, ogled pršutarne in nakup lokalnih pridelkov. Seznam s podrobnostmi o kulinarični ponudbi in tematskih dogodkih je dostopen na tej povezavi.

Stojan in Katja Skok gostitelja predstavitve Divjih okusov Krasa turističnim novinarjem, foto: Cveta Potočnik

Prireditev s skupnim imenom Divji okusi Krasa je torej namenjena spoznavanju jedi, pripravljenih z dodatkom divjih rastlin in zelišč, hkrati pa povezuje gostinske ponudnike in pridelovalce hrane na Krasu. Kaj vse je s poznavanjem kraških rastlin, kulinaričnim znanjem in domišljijo mogoče postreči na krožniku so članom Društva turističnih novinarjev Slovenije nekateri ponudniki kraških gostil in turističnih kmetij predstavili in prikazali v prijetnem kraškem ambientu Gostilne Skok v Štorjah pri Sežani.

Turistična kmetija Vanesa Čotar Jež z Gorjanskega med Divjimi okusi Krasa pripravlja frtaljo z divjimi šparglji, vršički goji jagod, koromačem, srčnim zeljem, meto in še čem, foto: Cveta Potočnik
Bistro Grad Štanjel ponuja čemaževo kremno juho na mariniranem mladem ovčjem siru in koruzni drobljenec, foto: Cveta Potočnik
Izletniška kmetija Ostrouška Pecilon iz Coljve goste preseneti z bleki z omako iz špargljev, trpotca in kopriv, foto: Cveta Potočnik
V Gostilni Skok v Štorjah te dni postrežejo s pečeno jagnjetino in krompirjevim pirejem s čemažem, foto: Cveta Potočnik
Na turistični kmetiji Škerlj iz Tomaja so se domislili metinega sladoleda s čokoladnim kramblom in drnuljevim prelivom, foto: Cveta Potočnik

Festival Kraška gmajna

Od 25. aprila do 25. maja bo na Krasu potekal še ena zanimiva prireditev – Festival Kraška gmajna, s katerim želijo spodbuditi zanimanje za spoznavanje kulturne dediščine in biotske pestrosti Krasa, znanstvenega udejstvovanja in ustvarjalnosti njegovih prebivalcev. V petih festivalskih vikendih se bodo na Krasu odvijali različni tematski pohodi, kreativne delavnice, strokovna srečanja, otroške delavnice, kulturne prireditve in kulinarični dogodki. Podrobnejši program je dosegljiv na tej povezavi.

Spomladanski cikel festivala (poteka namreč tudi jeseni) je posvečen veliki posebnosti kraške krajine, to je kamnitim suhim zidovom. Na to temo bo potekal tudi strokovni posvet z naslovom: Suhi zid = naša identiteta = UNESCO dediščina.

Živi muzej Krasa pri Sežan s suhimi zidovi, foto: Cveta Potočnik

Veščina suhozidne gradnje je bila konec leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Zlaganje kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje na Krasu. Tovrsten način gradnje je posledica in rezultat boja za preživetje kraškega človeka na kamnitem območju vse od prazgodovine

Suhi zidovi so se izkazali tudi kot čvrsta gradbena konstrukcija, ki bo preživela marsikatero današnjo gradnjo. Kljub izgubljanju uporabne vrednosti suhih zidov pa ne gre spregledati estetskega vidika, zaradi katerega je kraška krajina tako privlačna in predstavlja enega od njenih potencialov za turizem.