Cveta Potočnik – Gdansk, osrednje mesto severnega poljskega vojvodstva Pomorjansko, je presenetljivo lepo mesto, v zadnjih desetih do petnajstih letih so stari del mesta, ki ga imenujejo Glavno mesto in v katerem je bilo ob koncu druge svetovne vojne 90 odstotkov stavb zbombardiran in požganih, po starih načrtih prenovili. Med cerkvami izstopata cerkev sv. Katarine in sv. Marije, slednja je največja srednjeveška opečnata cerkev v Evropi.


Med arhitekturno najbolj zanimive zgradbe sodi Veliki arzenal, med potepanjem po ozkih ulicah pa naletimo na več nekdanjih mestnih vrat. Pri Zlatih vratih se denimo začenja Dolga ulica (Długa ulica).


Mimo Mestne hiše, v kateri je zdaj sedež Mestnega muzeja in mimo Neptunovega vodnjaka nas ta ulica pripelje do trga z dvorcem Artus, v katerem so se v preteklosti srečevali mestni veljaki in premožni trgovci. Dolga ulica se končuje z Zelenimi mestnimi vrati, skozi katera pridemo do starega gdanskega pristanišča ob reki Motława.

Dolgo nabrežje reke Motława z mnogimi restavracijama in gostinskimi vrtovi, je priljubljena promenada in, podobno kot drugi obnovljeni deli Glavnega mesta, dokaz izjemne zavzetosti Poljakov za ohranjanje kulturne in arhitekturne dediščine.
Mogočni grad Malbork
Blizu Gdanska je takšen primer grad Malbork nad reko Nogat, največja opečnata zgradba v Evropi. Grad je v začetku 14. stoletja zgradil nemški viteški red, ki je v Prusiji leta 1226 ustanovil neodvisno Meniško državo tevtonskih vitezov. Nekaj stoletij kasneje je to ozemlje pripadlo Nemčiji in zatem Poljski. Prusija in kasneje Nemčija sta grad Malbork vedno imeli za simbol svoje superiornosti.

Žerjav je eden izmed simbolov Gdanska
Primer obnovljene dediščine, danes pa eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov Gdanska, je denimo tudi Žerjav, lesena zgradba, podobna mlinu na veter brez kril. Z njim je bilo mogoče dvigniti dve toni tovora 27 metrov visoko.

Žerjav so med drugim uporabljali za pretovarjanje sodov s pivom. Pomorjansko ima namreč zelo dolgo tradicijo pivovarstva in Gdansk je bil v srednjem veku njegov center. V začetku 16. stoletja je bilo samo v Glavnem mestu kar 400 pivovarn in pivo so tudi izvažali.

»Večina pivovarn je preživela vse vojne in okupatorje, zadnjo je leta 2002 zaprl kapitalizem,« je povedal Krzystof Stieler iz Hotela Gdansk, ki ima lastno mikropivovarno Brovarnia. »Po zaprtju te zadnje pivovarne dobrih 7 let v Gdansku ni bilo niti ene, dokler nismo leta 2011 odprli naše.« Zdaj je v mestu osem pivovarn.
Jantar – zlato Baltika
Če se od Motławe skozi druga mesta vrata vrnemo nazaj proti od daleč vidni cerkvi sv. Marije, pridemo v ulico Mariacka, ki bi se povsem upravičeno lahko imenovala tudi Jantarjeva ulica. Domala v vsaki hiši sta delavnica in prodajalna izdelkov iz jantarja, predvsem raznovrstnega nakita.

Ob lepem vremenu prodaja poteka kar na stojnicah pred hišami. Naravni baltski jantar, stara fosilna drevesna smola iz prazgodovinskih borovih gozdov, je že stoletja cenjen zaradi svoje lepote in zdravilnih učinkov, ki mu jih pripisujejo. Ni presenetljivo, da se je prva trgovska pot, ki je potekala vse od Baltika prek današnje Slovenije do Ogleja v današnji Italiji, imenovala Jantarjeva pot.
Elizabetinsko gledališče
Na drugem bregu reke Motława, skoraj nasproti Žerjava stoji na otoku Ołowianka Baltska filharmonija z dvorano za tisoč obiskovalcev. V mogočni stavbi je bila vse do druge svetovne vojne elektrarna, ob koncu vojne skoraj zravnana z zemljo.

Gdanska opera slovi kot ena najbolj vrhunskih na Poljskem, med najbolj edinstvene kulturne ustanove v mestu pa sodi Gdansko Shakespearovo gledališče. V mogočni opečnati stavbi so postavili repliko elizabetinskega gledališča iz 17. stoletja, prav na mestu, na katerem je takrat stalo edino elizabetinsko gledališče izven Anglije. V Gdansku, v tistem času enem najbogatejših evropskih mest, so ga takrat postavili angleški igralci. V tem gledališču vsako leto avgusta poteka Gdanski Shakespearov festival.
Hanzeatska doba razcveta mesta
Gdansk je staro pristaniško in trgovsko mesto ob izlivu najdaljše poljske reke Visle v Gdanski zaliv. Zaradi njegove lege ob morju in trgovskih poteh je bil Gdansk (takrat z nemškim imenom Danzig) vključen v Hanzeatsko zvezo mest.

V poznem 15. stoletju, ko je bil del Kraljevine Poljske in je užival številne pravice, je bil zaradi trgovanja z žitom celo največje hanzeatsko mesto. Poleg Lübecka je imel tudi nadzor nad tedanjim ladjedelniškim trgom. To obdobje razcveta se na mestnih stavbah (po prenovi seveda) še vedno pozna, imajo hanzeatski pridih, spominjajo na norveški Bergen in druga severnoevropska mesta.
S Solidarnostjo se je začel rušiti komunizem za železno zaveso
Gdansk označujejo kot mesto svobode, ki je bilo vedno odprto v svet. Med obema svetovnima vojnama je imel na osnovi Versajske pogodbe status svobodnega mesta, bil pa je gospodarsko in politično pod močnim nemških vplivom. Po drugi svetovni vojni je pripadel Poljski, vso nemško govoreče prebivalstvo se je izselilo ali se moralo v Nemčijo, naselili so ga z ljudmi iz drugih delov Poljske.

Naziv svobodno mesto je povezan tudi z ustanovitvijo Solidarnosti, prvega neodvisnega sindikata v nekdanjih državah vzhodnega bloka, katerega upor proti komunistični ureditvi je imel daljnosežne posledice za Poljsko in vse takratne države za železno zavezo. Dogodki od prve, krvavo zatrte stavke pristaniških delavcev leta 1970 do velike stavke leta 1988 pod vodstvom Lecha Walense, ki je pripeljala do prvih deloma svobodnih volitev na Poljskem, je zelo nazorno prikazan v muzeju Evropski center solidarnosti.

Poland by locals
Za ogled številnih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, muzejev in javni prevoz ter popuste v restavracijah si je mogoče omisliti Turistično kartico, za vodenje po mestu pa je lahko zanimiva izbira lokalnih vodnikov iz združenja »Poland by locals«, ki nam mesto predstavijo tako, kot ga doživljajo sami.

Na polotoku Westerplatte se je začela druga svetovna vojna
Tromestje je povezano s hitro železnico, mi pa smo iz Gdanska do Sopota pluli z jadrnico mimo velike gdanske ladjedelnice in 25 metrov visokega spomenika na polotoku Westerplatte. Spomenik so postavili v spomin 180 poljskim vojakom, ki so se na njem upirali nemškemu vdoru na Poljsko v bitki, s katero se je začela morija druge svetovne vojne.

Sopot – poljska riviera
V Sopotu smo pristali v marini ob dobrih 515 metrov dolgem lesenem pomolu, najdaljšem v Evropi. Pred skoraj 200 leti so najprej postavili 60 metrov dolg pomol, nato pa ga večkrat podaljšali do današnje dolžine. Ko se po njem približujemo obalnemu mestu ob dolgem zalivu s peščeno obalo, je na desni dobro viden Grand Hotel, v njem je po začetku napada na Poljsko v drugi svetovni vojni 17 dni bival Hitler in nadziral napredovanje okupacije. Danes sodi hotel med najbolj prestižne v državi.

Sopot je letoviško in zdraviliško mesto s kakšnih 35 tisoč prebivalci, poleti pa se vanj zgrne še kakšnih 60 tisoč turistov. Začetki zdraviliške dejavnosti v mestu segajo v leto 1819. Število gostov, zlasti iz Gdanska se je postopoma povečevalo, ko pa so leta 1870 odprli prvo železniško povezavo z mestom Kołobrzeg in jo kasneje podaljšali do Berlina, je zdravilišče postalo priljubljeno med bogato družbeno smetano Poljske in Nemčije.

Po drugi svetovni vojni si je mesto razmeroma hitro opomoglo, v njem so dobile sedež številne kulturne ustanove, leta 1961 pa so prvič organizirali mednarodni Sopotski glasbeni festival. V sedemdesetih je mesto dobilo nove hotele, zdraviliška dejavnost pa se je dodobra znova postavila na noge pred približno desetimi leti. Takrat so nasproti lesenega pomola na novo uredili trg z repliko nekdanje fontane in po starih načrtih zgrajeno zgradbo s kupolo. Odprli so hotele Sheraton in Bayjonn ter konferenčni center. Mesto je hkrati dobilo cono za pešce, celotno ulico Monte Cassino so zaprli za promet, vanjo pa se je naselilo veliko restavracij in drugih gostinskih lokalov.

Domačini to najbolj živahno ulico imenujejo Monciak, v njenem zaledju pa najdemo zdraviliške parke in imenitne stare vile, v katere so nekoč hodili na oddih premožni trgovci in meščani Gdanska.
Mojster oblikovanja nakita iz jantarja
V tem delu mesta sta galerija in delavnica Ambermoda, njej lastnik je Mariusz Gliwinski, mednarodno cenjeni oblikovalec ročno izdelanega nakita iz jantarja, ki ga navdihujejo sodobna arhitektura, umetnost in narava.



Njegovi izdelki imajo certifikat Mednarodnega jantarskega združenja. Kot pove njegova žena Danuta Gliwinski, sodelujejo na številnih razstavah, sejmih in modnih revijah po svetu. Nakit Ambermode je zelo cenjen tudi v Aziji, kjer se za jantar še posebej zanimajo Japonci.
Gdynia – mesto morja in sanj
Nekdanja ribiška vasica Gdynia z dolgo pomorsko tradicijo ima zdaj večjo ladjedelnico od Gdanske, je tudi največje poljsko pristanišče v Baltiku. Graditi so ga začeli leta 1922, vzporedno je ob njem nastalo povsem novo mesto z modernističnimi stavbami, ki jim po številu v Evropi ni najti para. Po vzoru Bauhaus arhitekture so zgradili »belo mesto ob morju«. Turistična organizacija Gdynia je mimo največjih in najbolje ohranjenih modernističnih stavb uredila turistično pot. Začrtala je tudi turo, ki vključuje ogled pomorskih znamenitosti mesa in Kulinarično turo, prvo na Poljskem, vanjo pa je vključenih več kot 40 restavracij.

Ob pristanišču je največja poljska marina, urejena po visokih ekoloških standardih, od zgodnje pomladi do pozne jeseni je skoraj povsem zasedena z luksuznimi veliki jahtami in tudi majhnimi ribiškimi čolni. Hkrati je marina največji jadralni center na Poljskem.

Južni pomol pristanišča je namenjen pristajanju manjših turističnih ladij in velikih potniških ladij za križarjenja, je edino poljsko pristanišče, ki lahko sprejme tudi največje. Letno v to baltsko pristanišče pripluje nekaj manj kot 100 velikih križark, njegova prednost pa so dobre cestne in železniške povezave do Gdanska in celotnega Pomorjanskega. Z južnega pomola vozijo tudi ladje do Gdanska, Sopota in polotoka Westerplatte ter trajekti na Finsko in Švedsko.


Na začetku potniškega pomola stoji spomenik poljskemu pisatelju Josephu Conradu. Ob njem sta zasidrani dve ladji – muzeja. Veliko šolsko jadrnico Dar Pomorza so leta 1929 s prostovoljnimi prispevki v Hamburgu kupili prebivalci Pomorjanskega, rušilec Blyskawica pa se je od leta 1937 pod poljsko zastavo udeležil številnih pomorskih bitk v drugi svetovni vojni.
300 kilometrov peščene obale
Od letoviškega mesta Leba zahodno od Gdynje do rta Visle vzhodno od Gdanska ima baltska obala skoraj 300 kilometrov peščenih plaž. Zahodno od Tromestja leži zgodovinska dežela Kašubija, v kateri še vedno živijo prvotni prebivalci Kašubi, ki so ohranili svoj jezik in kulturo. Po nekaterih ocenah jih je nekaj več kot 500.000 in so najštevilčnejša etnična skupina na Poljskem. Območje, ki ga naseljujejo, zaradi obsežnih gozdov in ledeniških jezer imenujejo Kašubijska Švica in sodi med turistično najbolj privlačne na Pomorjanskem, še zlasti pa je obiskan polotok Hel.

Pred nedavnim podaljšanim koncem tedna zaradi praznika Sv. rešnje telo so se iz notranjosti države proti Kašubiji in polotoku Hel vile dolge kolone vozil. Ta polotok z zalivom Puck, ki loči Gdanski zaliv od Baltskega morja, je zelo priljubljen center za surfanje in kitenje, za začetnike in mojstre v obeh športih. Na tem območju so povprečno kar 220 dni v letu ugodne vetrovne razmere, morje v zalivu je mirno, dno in obalo pa pokriva mivka. Na Helu in ob zalivu Puck je zato množica šol in izposojevalnic opreme za kitesurfing in windsurfing, pa za kanuje, kajake in supe.

V naseljui Rewa ob zalivu Puck smo obiskali eno izmed teh šol – Rewa surf zentrum, kamor nas je povabila Maša Guštin, ki na Katedri za slavistiko na Filološko-zgodovinskem oddelku Univerze v Gdansku vodi lektorat slovenskega jezika. Rewa center vodi nekdanji olimpijec Piotr Olewiński in sredi junija je že imel polne roke dela. Kot sta povedala Maša in Piotr sezona za vodne športe namreč traja običajno od junija do konca septembra.

Pomorjansko je primerno tudi za aktivne počitnice
Po dobrih dveh dneh intenzivne študijske poti po Pomorjanskem smo se srečali z Łukaszom Magrianom, namestnikom direktorja Turistične organizacije Pomorjansko. Menil je, da verjetno slovenski turisti severne Poljske ne poznamo najbolje, ker ni direktne letalske povezave in da bi bile zato slovenske turistične agencije dobrodošle na jesenski oktobrski borzi Incoming Poland.

Strategija njihove organizacije v promociji je prav osredotočenost na države, s katerimi ima Gdansk direktne letalske povezave in teh je 60. Mimogrede: Ljubljana s poljsko letalsko družbo LOT ima dnevno povezavo z Varšavo, z notranjim letom pa ni težko doseči Gdanska.

Kot je še povedal Magrian na območje Baltika hodi na počitnice približno 35 odstotkov vseh Poljakov, lani so ustvarili skupaj 9 milijonov prenočitev, od tega 2,5 milijona tujih. Visok delež predstavljajo skandinavski gostje, ki prihajajo zaradi nakupovanja ter zdravstvenih in zdraviliških storitev. Po njegovih besedah je na Pomorjanskem vedno več ponudb za aktivne počitnice od jadranja, vodnih športov v Baltskem morju in na jezerih, do kolesarjenja in pohodništva po 2500 km označenih poteh. Veliko je tudi zanimanja za velike prireditve, denimo štiridnevni Navtični sejem v marini Gdynia ali nekaj dnevni rock koncert v tem mestu.