Cveta Potočnik – Destinacijo Jeruzalem Slovenija so osnovale tri prleške občine – Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, ki se vse bolj zavedajo svojih priložnosti v razvoju turizma. Oblikovale so celostno podobo in povezale številne lokalne ponudnike, od vinarjev, gostišč in turističnih kmetij, do čebelarjev, proizvajalcev bučnega olja in mesnin ter rokodelcev. Med njimi je veliko tistih, katerih pridelki in izdelki so pridobili pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija.
Omenjene občine so torej poiskale vse tisto, kar je značilno za vinorodne kraje z bogato dediščino ob reki Dravi ter v osrčju slovenskih in ljutomersko-ormoških goric s slikovitim Jeruzalemom.
Že na samem začetku ljubljanske predstavitve je navdušila otroška folklorna skupina Gudalo iz Osnovne šole Ormož, ki je ob mentorstvu Metke Lešničar na tradicionalnih ljudskih glasbilih zaigrala venček domačih, ob tem pa so otroci tudi doživeto peli in dokazali, da je v njihovih domačih krajih tradicija še kako živa, saj bogato kulturno dediščino skrbno negujejo številna folklorna društva in skupine.
V Prlekiji se dobro je in pije
»Na destinaciji Jeruzalem Slovenija verjamemo v našo zgodbo. Imamo lepo naravo z izjemnimi pogledi na Jeruzalem in Svetinje, imamo vrhunske vinarje in odlična vina ter kulinariko,« je povedal na nedavni predstavitvi v Ljubljana mag. Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož. »Ponosen sem, da smo ustvarili odličen projekt, ki ga bomo vsekakor nadgrajevali z novimi doživetji. Pri nas čas teče drugače, smo delovni, dobrosrčni, veseli, zgovorni, naklonjeni ljudem in radi pomagamo. Jeruzalem Slovenija je znamka, ki ponuja lokalno kakovost s prleško zgodbo, z domačnostjo in gostoljubnostjo, na način kot ga doživljamo in živimo lokalni prebivalci.«
Destinacija Jeruzalem Slovenije je vinorodno območje. Po zagotovilih Andreje Brglez, direktorice Zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož, obsega sicer le en odstotek slovenskega ozemlja, vendar je na njem kar šest odstotkov vseh slovenskih vinogradniških površin. Pridelujejo vrhunska vina, med katerimi posebej izstopa šipon, ki v sedemdesetih in osemdesetih letih ni bil tako zelo priznan, vendar se kultura njegove pridelave postopoma spreminja in dosega izjemno kakovost.
Razvoj je v veliki meri zasluga Stanka Čurina, legende slovenskega vinogradništva in vinarstva. Svetovno priznanemu prleškemu vinarju bodo 8. novembra ob 90. obletnici njegovega rojstva odkrili doprsni kip v aleji velikanov pred Gradom Ormož, v Beli dvorani Grajske pristave Ormož pa bo predpremiera filma o njegovem življenju in delu.
Lani so v Ormožu uredili prvi mestni vinograd s 210 trtami šipona, ker je to avtohtona sorta na tem območju. Mestni vinograd nekako zaokrožuje ormoško vinsko cesto, ki poteka po ormoških goricah.
Martinovanje
Največji lokalni praznik, povezan s tradicijo, vinogradništvom in vinarstvom, je Martinovanje. Letos bo v Ormožu potekalo od 8. do 11. novembra. V kulturni, kulinarični, in enološki program ter prikaz običajev so uvrstili šaljiv krst mošta, oglede vinskih kleti, degustacije martinovih dobrot, martinovo tržnico, tekmovanje v kuhanju prleškega piskra, Martinov pohod med Ormoškimi goricami, nastope kulturnih društev, tekmovanje godb, vožnjo s turističnim vlakcem, sejem živali, predstavitve domačih turističnih društev, vodene oglede gradu in grajske pristave Ormož ter gradu v Veliki Nedelji, likovno razstavo, delavnice za otroke …
Prleška kulinarika sloni na lokalnih pridelkih
V destinaciji si želijo sodelovati v projektu Evropska gastronomska regija Slovenija 2021, saj ima prleška kulinarike mnoge svoje posebnosti, kot so bučno olje, tünka, zobl, gibanice, pogače …
Na nedavni predstavitvi destinacije v Ljubljani so denimo za predstavitev kulinarike poskrbeli gostilna Črni ribič iz Frankovcev pri Ormožu z dušenim kislim zeljem, domačo klobaso, ajdovo kašo z gobami, sladko ajdovo pogačo in kvasenico (kvašeno pecivo) s skuto in grozdjem, gostilna Prosnik se je predstavila s tradicionalno prleško gibanico, domač kruh iz krušne peči je prišel s kmetije Kralj, za domače okuse sta poskrbela tudi med čebelarstva Marin in stoodstotni jabolčni sok kmetije Hržič, vsi slednji so nosilci kolektivne blago znamke Jeruzalem Slovenija.
Nosilki te blagovne znamke sta tudi bučni olji Oljarne Središče ob Dravi – štajersko prekmursko bučno olje (z zaščiteno geografsko označbo) in posebno bučno olje iz belic (stara sorta buč). K jedem so na predstavitvi ponudili vina šipon lokalnih vinarjev Milka Lesničarja, Stanka Pesrla, Blaža Puklavca, vinogradništva Čurin-Prapotnik (Pra-vino) in kleti Verus.
Drava in Ormoške lagune
Kot pravi Andreja Brglez, skozi Ormož poteka romarska pot sv. Jakoba, neodkrit biser pa je Drava, ki je najlepša prav med Ormožem in Središčem ob Dravi. Tam v stari strugi Drava na približno devet kilometrov dolgem odseku oblikuje številne zavoje, rokave, zalive in otoke ter kar 17 brzic s skupno dolžino 1600 metrov. Razmeroma malo znan je za zdaj tudi naravni rezervat Ormoške lagune, ki je gnezdišče tisoče ptic, je pa odprt za obiskovalce vse leto.
Naslovna fotografija: TIC Ormož