Turistični novinarji smo se na Cerju udeležili prve akcije pogozdovanja skupaj s približno 300 prostovoljci vseh generacij iz vse Slovenije in zamejstva. Zavod Turizem Miren – Kostanjevica je zasnoval akcijo Drevo za Cerje septembra lani, potem ko je avgusta na območju Parka miru na kraški planoti Cerje, v obsežnem požaru zgorelo 100 ha gozda.
Včeraj je zavod uspešno izpeljal prvo zasaditev dreves, ki naj bi planoti sčasoma vrnila vsaj do neke mere podobo, ki jo je imela pred požarom. V prihodnjem letu ali dveh, ko bo na razpolago dovolj avtohtonih sadik hrasta, javorja in črnega bora, bodo s odpravljanjem posledic požara na pogorišču nadaljevali.
V okviru akcije so za ponovno ozelenitev Cerja zbrali več kot 970 doniranih dreves in nekaj več kot 10.500 EUR, ki so jih namenili za primarno posaditev Drevoreda hvaležnosti, ki se bo poslej vil od mogočnega Pomnika miru v dolino.
Včerajšnjo zasaditev je Zavod Turizem Miren – Kostanjevica organiziral v sodelovanju in s strokovno pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije, enota Sežana. V podporo prvi zasaditvi sta prišla tudi minister za okolje Simon Zajc in župan Mirna Mauricij Humar. Med društvi, ki so priskočila na pomoč, so veliko prostovoljnega dela opravile tudi članice Društva žensk Žbrinca iz Opatjega sela.
Zasaditev avtohtonih vrst drevja
Prostovoljci smo ob cesti pod Pomnikom miru, ob bodočem Drevoredu hvaležnosti, včeraj dopoldne zasadili 200 sadik hrasta, javorja, skorža, breka in koprivovca, nedaleč od tam pa na desetine majhnih sadik črnega bora. Popoldne nas je žal pregnal dež.
Zahtevna kamnita kraška tla
Ostanki požara in zoglenelih dreves so na Cerju še vidni na vsakem koraku. Teren je bil z grobimi deli pripravljen, kljub temu smo spoznali, kako zahtevna za saditev so kamnita kraška tla s skromnimi zaplatami zemlje. Za vsako sadiko smo prostovoljci izkopali jamo, vanjo ob opori postavili sadiko, jo privezali ob leseno oporo in v jamo nasuli prst in kamenje. Če bomo še kdaj sadili na kraških tleh, zdaj vemo, da brez krampa ne gre.
Pomnik miru
Mogočna zgradba 25 metrov visokega Pomnika miru na Cerju med požarom ni bila poškodovana. Kot izvemo v notranjosti, v petih nadstropjih interaktivne razstave, ki zaobjema vsa ključna dogajanja zgodovine slovenskega naroda, je dala pobudo za postavitev tega monumentalnega spomenika rodoljubna organizacija TIGR. To je spomenik vsem tistim, ki so se na tem ozemlju borili in padli.
Na mestu, kjer danes stoji pomnik, so potekale hude bitke 1. svetovne vojne in pomnik je ena izmed točk na Poti miru od Alp do Jadrana, ki je posvečena soški fronti. V pritličju pomnika eno izmed sten prekriva slika z naslovom Ples življenja in smrti Rudija Španzlja, nekateri jo imenujejo »slovenska Guernica«
Razstavo in vsebine pomnika postopoma dopolnjujejo, v njem je konferenčna dvorana, prirejajo tudi občasne razstave. Zdaj je na ogled razstava Jožeta Spacala na temo Življenje v eksploziji, sočasno pa v kletnih prostorih tkane slike in rute razstavlja njegova hči Katarina Spacal. Najvišje nadstropje pomnika je pravzaprav razgledni stolp, izjemna razgledna točka na vse štiri smeri in simbolizira pogled v prihodnost.
Tekst in fotografije: Cveta Potočnik