Cveta Potočnik – Na severu Poljske se tja proti vzhodu, proti Litvi in Belorusiji, razteza Warminsko-Mazursko vojvodstvo. Njegov najbolj vzhodni del se imenuje Območje velikega Mazurskega jezera, v njem se nahajata 114 kvadratnih kilometrov veliko jezero Sniardwy, največje poljsko jezero in le nekaj manjše jezero Mamry. To sta le največji jezeri, valovita gričevnata gozdnata pokrajina je namreč posejana s kakšnimi 2.000 jezeri, ki so med seboj povezana s prekopi, kanali in vodnimi potmi, ki Mazursko povezujejo tudi z Baltskim morjem. Tudi sosednja vzhodna zgodovinska pokrajina Warminsko je posejana z jezeri.
Zaradi velikih gozdnih površin, jezer in rek, ob katerih so v zadnjih letih zgradili veliko turistične infrastrukturo za vodne športe in namestitev, je območje zlasti poleti zelo obiskano. Njegova prednost je tudi, da je razmeroma redko poseljeno, tudi največje mesto Olstyn denimo nima več kot 170.000 prebivalcev. Tod tudi ni avtocest, kljub temu pa območje nikakor ni prometno izolirano, dosegljivo je bodisi z vlakom, avtobusom ali avtomobilom. Ceste sicer ne dopuščajo velikih hitrosti, kar pa med počitniško vožnjo za nikogar ne bi smelo biti moteče.
Približno deset kilometrov od Olsztyna se nahaja edino letališče v regiji, Olsztyn-Mazury. Na to regionalno letališče iz Krakova leti poljska letalska družba LOT, povezavo pa ima tudi z nekaj nemškimi in angleškimi letališči. Zanimivo je, da so to letališče leta 1933 zgradili Nemci sredi velikih gozdov, njegova funkcija pa je bila dobro čuvana skrivnost. Za civilni potniški promet so letališče, tudi s pomočjo izdatnih evropskih sredstev, usposobili med leti 2007 in 2013. Mimogrede, med prvimi letalskimi družbami, ki je uporabljala letališče je bila Adria – Airways, ki je leta 2016 nekaj mesecev iz Olsztyna letela na redni liniji v München.
Zakaj so kraji z današnjimi poljskimi imeni v preteklosti imeli tudi nemška?
Olsztyn, upravno središče vojvodstva, se je denimo v preteklosti imenoval po nemško Allenstein, poljsko ime je dobil leta 1945, ko je po odločitvi na Potsdamski konferenci pripadel Poljski. Pred tem pa sta današnji Olsztyn in Warminsko-Mazursko skozi stoletja pripadala mnogim različnim gospodarjem in večkrat se je takratno prebivalstvo moralo zaradi novih gospodarjev izseliti, doselili pa so se drugi. Preden obiščemo ta severovzhodni del Poljske, si je dobro osvežiti nekaj zgodovinskih dejstev.
V 6. stoletju so območje današnjega Warminsko-Mazurskega vojvodstva naseljevali pogani. Ta različna pruska plemena so živela od kmetovanja, kopali pa so tudi jantar in ga po Jantarjevi cesti prodajali vse do Sredozemlja, kjer je bilo po njem zelo veliko povpraševanja. V začetku 13. stoletja so ozemlje začeli osvajati tevtonski vitezi ter graditi obzidana mesta in gradove ter naseljevati nemške priseljence. Leta 1226 so ustanovili Meniško državo tevtonskih vitezov, prvotne prebivalce, kolikor jih je po zatiranju ostalo, so pokristjanili.
Od sredine 15. stoletja do sredine 16. stoletja je območje bilo vključeno v Kraljestvo Poljske, zatem za dobrih sto let v Poljsko-litvansko zvezo držav in še kasneje v Kraljestvo Prusije. Od leta 1871 do konca druge svetovne vojne je Warminsko bilo sestavni del Nemškega cesarstva in Nemčije, postopoma se je delež poljskega prebivalstva zmanjševal zaradi nemškega pritiska in nacističnega terorja. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo večina prebivalcev Nemcev, Warminsko – Mazursko je pripadlo Poljski, nemško prebivalstvo je zvečine odšlo in območje so naselili Poljaki.
Mesto Olsztyn obdano z jezeri
Glavni cestni in železniški prometni vozlišči v regiji sta Elk in Olsztyn, slednje je tudi središče vojvodstva. Olstyn obdajajo gozdovi in ducat jezer, skozenj pa teče reka Łyna, najdaljša reka na Warminsko-Mazurskem in hkrati zelo zanimiva s turističnega vidika, ker je ob njej veliko srednjeveških gradov in utrdb.
Vzdolž reke je urejenih veliko pohodnih in kolesarskih poti, v Olsztynu denimo, se začenjajo v lepo urejenem Centralnem parku. Gre pravzaprav za gozd, urejen kot največji evropski park. Reka Łyna privlači tudi kajakaše in kanuiste, ob njej so v posameznih mestih namreč urejene manjše marine tako, da je naslednjo mogoče doseči v enem dnevu, grajene so torej na takšnih razdaljah, kot so nekoč Tevtonski vitezi gradili gradove.
Nad mestnim parkom in reko se dviga grad, mogočna stavba opečne gotike, ki je povsem obnovljen s pomočjo evropskih sredstev. Nasploh je presenetljivo veliko gradov in druge kulturne dediščine na Poljskem obnovljenih, za njihovo obnovo so veliko postorili že Poljaki s svojimi sredstvi, še preden so lahko začeli črpati tudi evropska.
Mimogrede, Poljska, po velikosti šesta med državami Evropske unije, je v obdobju od leta 2014 do leta 2020 s 75 milijardami evrov neto največji koristnih EU naložb med vsemi članicami.
Nikolaj Kopernik – znameniti prebivalec Olsztyna
V gradu je kot kanonik pet let živel poljski astronom in matematik Nikolaj Kopernik, najbolj znana osebnost Olsztyna. Na njegovo bivanje v gradu spominja na steno narisan astronomski zemljevid, s pomočjo katerega je določil natančen datum spomladanskega enakonočja. Poleg kanonskih dolžnosti se je Kopernik v gradu posvečal znanstvenemu delu in pisanju.
Ob petstoti obletnici njegovega rojstva so v mestu postavili planetarij, postavili pa so mu tudi dva spomenika, enega z nemškim in drugega s poljskim napisom. Mimo slednjega od gradu pot pelje v živahno staro mestno jedro. Razmeroma majhno je, opečnate stavbe, ki obkrožajo glavni trg, so obnovljene, izhod iz njega pa je skozi Velika vrata v nekdanjem mestnem obzidju.
Olsztyna ima med poljskimi mesti zelo visoko kakovost življenja, zaradi dobrih zaposlitvenih možnosti, ki jih zagotavlja tovarna pnevmatik Michelin, gozdov in ducata jezer, ki ga obdajajo. Največje je jezero Ukiel z marino, velikim športnim in jadralnim centrom, promenado ter označenimi kolesarskimi in peš potmi okoli jezera. Pozimi jezero zamrzne in je primerno za drsanje, tam kjer so poleti sprehajalne poti, pa uredijo proge za tek na smučeh. Ob jezeru je več hotelov, med njimi tudi sodoben hotel Przystan z velikim wellness centrom in vrhunsko restavracijo Przystan.
Pot gotskih gradov
Prej omenjeni gotski grad v Olsztynu je eden izmed 12 srednjeveških gotskih gradov Tevtonskih vitezov in škofijskih dvorcev, ki jih povezuje tematska Pot gotskih gradov. Začenja se domala na obali Baltika, v slikoviti regiji Kaszubia in se vije mimo Malborka, Olstyna in Ryna naprej proti Ostrodi in končna v kraju Nowe nad Wisla. V nekaterih so danes muzeji, knjižnice, arhivi ali kulturni centri, nekateri pa so preurejeni v hotele.
Ko se ustavimo ob reki Nogat na nasprotni strani mogočnega gradu Malbork, imamo nanj najboljši pogled. Grad, danes največja gotska opečnata zgradba v Evropi, je med 13. in 15. stoletjem zgradil nemški viteški red, ki je v Prusiji leta 1226 ustanovil neodvisno Meniško državo tevtonskih vitezov. Na vseh straneh gradu so zgradili stolpe, značilne za tevtonske gradove. Med drugo svetovno vojno je dobro utrjeni grad skoraj dva meseca skušala zavzeti Rdeča armada, posledično je bil v nekaterih delih grad domala popolnoma uničen. Kljub pomislekom, saj je grad predstavljal enega izmed simbolov Hitlerjeve Nemčije, so ga leta 1961 začeli obnavljati kot pomembno poljsko kulturno dediščino. Za njegovo obnovo je bilo porabljenih kar 30 milijonov opek. Leta 1997 je bil Malbork uvrščen na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Zdaj je v gradu muzej z več stalnimi razstavami, je prizorišče različnih kulturnih prireditev, viteških iger in kostumiranih predstav.
Tudi grad Ryn ob istoimenskem jezeru sodi med gradove, ki so jih zgradili Tevtonski vitezi v 14. stoletju. Skozi stoletja je zamenjal veliko gospodarjem, po drugi svetovni vojni in do leta 2000 so bili v njem muzej, galerija in različni uradi. Velik grad je vedno bolj propadal, sredstev za njegovo obnovo ni bilo.
Leta 2001 je grad prešel v zasebne roke, začela so se obsežna obnovitvena in restavratorska dela, nato pa so leta 2006 v njem odprli hotel kategorije štirih zvezdic. V njem lahko prenočimo v tematsko urejenih sobah, med več restavracijami pa izstopa Taverna, urejena v nekdanjem mlinu, v kateri pripravljajo za to območje značilne jedi.
Jeziorak najdaljše poljsko jezero
Jezero Jeziorak leži zahodno od Mazurskih jezer, na območju jezerskega območja Iława, ki sicer ni tako poznano kot Mazursko, vendar je zelo privlačno zaradi ponudbe za vodne športe, pohodništvo in kolesarjenje. Jezero Jeziorak ima številne zalive, otočke in polotoke ter otok Zulawa, največji otok v notranjosti Poljske. Največji mesti na tem območju sta Iława s pristaniščem in Ostroda na južnem začetku prekopa Elblag.
Mesto Iława je nastalo v 14. stoletju in je v veliki meri ohranilo svojo srednjeveško podobo. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo domala povsem uničeno, vendar se je ohranilo obzidje, s katerim so mesto obdali Tevtonski vitezi, ponaša pa se tudi z veličastnim trgom pred baročno Mestno hišo.
Ladje “plujejo” po tračnicah
Približno uro vožnje od Iławe proti severu je v mestu Buczyniec eden izmed pristanov ob 84 dolgem prekopu Ostroda – Elblag, ki je edinstven na svetu, ker po njem plujejo ladje po vodi in suhem prek vzpetin v prekopu in sicer izključno z izkoriščanje moči vode v kanalu. Do leta 1912 je bil kanal namenjen prevozu starih borovcev, primernih za izdelavo jamborov, kot vodna pot je bil pomemben zlasti zato, ker so z njim povezali Vhodno Prusijo z Baltikom in s tem zelo skrajšali dotedanjo plovno pot tovorov.
Danes po kanalu plujejo turistične ladje. Svojevrstno doživetje je, ko plujemo po kanalu med zapornicami, doživimo, kako ladjo dvignejo na tračnice in nato »pluje« po suhem prek vzpetine, jo na vrhu za hip zadržijo, na drugi strani pa znova spustijo v vodo. Ladjo na vrhu vzpetine zadržijo zato, da se vzpostavi ravnotežje za ladjo, ki pluje v nasprotni smeri. Ves postopek se ponovi večkrat, medtem ko ladja pluje v eno in nato nasprotno smer.
Ladjarjev, ki ponujajo plovbo po kanalu med koncem aprila in koncem septembra je več, izbirati je mogoče med različno dolgo plovbo, samo med posameznimi pristani na primer, najdaljša pa je nekaj manj kot pet ur dolga vožnja med mestoma Buczyniec v notranjosti in Elblag ob Baltiku. Za te ladijske izlete in plovbo po mnogih jezerih, ali najem različnih plovil, je mogoče karte kupiti prek spleta.
V muzeju ob vstopnem pristanišču za turistično plovbo v Buczyniecu je s pomočjo arhivskih dokumentov in interaktivnih modelov prikazano, kako je nastajal prekop in kako ga je s številnimi sodelavci po naročilu kralja tedanje Prusije med leti 1844 in 1860 zgradil arhitekt Georg Jakob Steenke. Njegov največji izziv je bil, kako premagati višinsko razliko med posameznimi jezeri na vodni poti. Izjemno zahteven vodno-tehnični projekt je izpeljal s pomočjo inovativnih hidravličnih sistemov in zapornic tako, da so po tračnicah, položenih na klančine, dvigovali in spuščali ladje prek kopnih grebenov.
Hitlerjev zamaskirani glavni štab Volčji brlog
V obsežnih gozdovih v Gierlozu vzhodno od naselja Ketrzyn, približno 130 im severno od Ołstyna, se nahaja tako imenovani Volčji brlog, med drugo svetovno vojno sedež Hitlerjevega glavnega štaba. Tukaj so bile sprejete najpomembnejše odločitve nemške vojne osvajalske mašinerije.
To redko naseljeno območje je sodilo v takratno Vzhodno Prusijo in večina prebivalcev je bilo Nemcev. Vendar je bil to le eden izmed razlogov, da je dal Hitler tam zgraditi bunkerje in kasarne. Ti gozdovi so bili blizu takratne meje s Sovjetsko zvezo, Hitler pa je, kljub sporazumu o nenapadanju, že načrtoval operacijo Barbarossa, največjo invazijo v zgodovini. Na območju je bilo veliko srednjeveških utrdb, bilo je daleč od prometnih povezav, v obširnih gozdovi je bilo mogoče dobro skriti in zamaskirati različne objekte, Mazurska jezera na vzhodu pa so predstavljala naravno oviro za prodor kopenske vojske.
Na dobrih 2,4 kvadratnih kilometrov velikem območju so od leta 1940 dalje zgradili 80 zamaskiranih bunkerjev in 100 lesenih barak. Bunkerji so bili pred zračnimi napadi utrjeni z dvometrskimi betonskimi zidovi, najbolj utrjeni je imel kar štiri do šest metrov debele zidove. Kompleks je obsegal tudi dve letališči, železniško postajo, elektrarno ter sisteme za ogrevanje in prezračevanje, v njem pa je delovalo dva tisoč ljudi. Okoli kompleksa je bilo nastavljenih kar 53.000 min.
V Volčjem brlogu je Hitler preživel skoraj 800 dni in v njem je štiri mesece preden je nemška vojska zaradi napredovanja Rdeče armade razstrelila večino stavb kompleksa, nemški oficir Claus von Stauffenberg izvedel neuspel poskus atentata na Hitlerja.
Nekdanji Hitlerjev glavni štab je zdaj odprt za javnost. Kot je povedal lokalni vodnik, pa zadnji dve leti z njim upravlja državno gozdno gospodarsko, ki namerava bolj kot je bilo pred tem, dati poudarek izobraževalnim vsebinam o grozotah druge svetovne vojne in ne zgolj informacijam o vrsti objektov in njihovem varovanju, kot je bilo do pred kratkim. To je še zlasti pomembno zato, ker Volčji brlog letno obišče skoraj 300.000 ljudi.
Meka za vodne športe
Warminsko – mazursko območje je idealno za ljubitelje vodnih športov, domala v vsakem mestu ob jezerih je marina in izposojevalnica jaht, jadrnic ali kanujev in kajakov. Samo na območje Mazurskih jezer v sezoni pluje skoraj deset tisoč jaht in jadrnic. Ker to predstavlja obremenitev za okolje je v načrtu 12 eko marin, obstajajo pa že v krajih Mikołajki, Giżycko, Wilkasy in Mrągowo. Sodobna Eko marina v Gizycku ob jezeru Niegocin je bila denimo odprta leta 2011, izgradnjo so v višini 50 odstotkov financirali tudi s pomočjo evropskih sredstev.
Razen jadranja so zelo priljubljene tudi vožnje s kanuji, najbolj priljubljena je reka Krutynia, ki teče skozi 20 jezer, 2 kanala in 6 naravnih rezervatov. Po njej je mogoče pluti dobrih 100 km daleč. Za celotno pot je potrebnih sedem do osem dni, največ kajakašev pot začne v Sorkwityu in konča v kraju Ruciane Nida.
Fotografije: Cveta Potočnik, naslovna fotografija Reka Krutynia, foto: Warminsko – Mazurska turistična organizacija