Cveta Potočnik – Ob današnjem Mednarodnem dnevu turističnih vodnikov z osrednjo temo trajnostnega turizma sta na novinarski konferenci Mateja Kregar Gliha, predsednica ARGOS – Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije in Nina Kosin, vodja odnosov z javnostmi Turizma Ljubljana, spregovorili o pomenu turističnih vodnikov, o težavah, ker se Zakon o spodbujanju razvoja turizma na področju turističnega vodenja ne izvaja in organiziranosti turističnega vodenja po Ljubljani.
Dober vodnik je zlata vreden
Mateja Kregar Gliha je spregovorila o kulturnem, socialnem in ekonomskem vidiku turističnega vodenja, če naj bo to naravnano trajnostno. Ustrezno izobražen in usposobljen turistični vodnik predstavlja nekakšen most med lokalnim okoljem in turisti, slednji seveda pogosto prihajajo iz drugačnih kulturnih okolij.
Vpletanje različnih zgodb v vodenja je danes sicer popularno, vendar je sekundarnega pomena, turistu je potrebno predvsem predstaviti našo zgodovinsko in kulturno dediščino, življenje v Sloveniji danes, pa tudi najrazličnejše možnosti, ki jih ponujajo posamezni kraji ali območja na področju kulinarike, doživetij in različnih dejavnosti.
Poudarila je, da med drugim tudi zaradi deregulacije gostinskih poklicev denimo, v slovenskem turizmu ne dosegamo takšnih standardov, ki bi jih morali glede na naše cene in strategijo petzvezdičnih doživetij.
Kljub zakonu se za slovenske licenčne vodnike položaj ni izboljšal
Z vedno večjim številom turistov se povečuje tudi nedovoljeno vodenje tujih vodnikov, ki nimajo ustrezne licence in ne poznajo dovolj Slovenije, medtem ko morajo imeti slovenski vodniki licenco in biti ustrezno usposobljeni. Posledica je seveda manj možnosti za zaslužek slovenskih vodnikov, ki tako ali tako v veliki večini niso stalno zaposleni ampak delajo bodisi pogodbeno ali kot samostojni podjetniki ali pa odhajajo v tujino.
Negativne posledice čutijo tudi pri poslovanju v številnih dejavnostih, v katere so vključeni domačini. Računi pa kažejo, da gostje, ki jih vodijo domači, lokalni vodniki, trošijo več, pogosto ostajajo dlje, kot so načrtovali in se tudi pogosteje vračajo.
Zakona o spodbujanju turizma na področju turističnega vodenja v Sloveniji torej ne izvajamo tako, kot bi morali, nadzora nad tem področjem, ki bi ga morala opravljati inšpekcija ni dovolj. In več kot je v Sloveniji turistov, več je nedovoljenega vodenja tujih vodnikov, več nadzora bi bilo potrebnega.
Tečaj za nove turistične vodnike po Ljubljani
Po besedah Nine Kosin ima licenco za vodenje po Ljubljani približno 120 vodnikov, s Turizmom Ljubljana jih zdaj sodeluje 66, 17. marca pa se bo začelo izobraževanje novih vodnikov. Pričakujejo 50 udeležencev, za 96 ur dolgo usposabljanje pa bodo ti plačali po 490 evrov.
Ljubljana in s tem tudi Turizem Ljubljana sta zvezana trajnostnim principom, že nekaj časa jih udejanjajo tudi na področju vodenja. V času visoke sezone vodene skupine ne smejo presegati 35 udeležencev, omejena je uporaba mikrofonov, organizirajo tudi vodenja izven središča mesta, peš ali s kolesi in za gibalno ovirane osebe z električnimi priklopniki.
Uvedli so že nekaj avtentičnih tur, denimo za ljubitelje poezije v sodelovanju z ljubljansko in celovško univerzo, turo Dobimo se na Plac z ogledom tržnice in sezonskim zajtrkom, pa Brko turo in od januarja letos usmerjajo obiskovalce tudi na pohodne poti po hribovju v okolici Ljubljane.
Sicer pa so ob Mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, in bodo tudi še nekaj prihodnjih dni, licencirani turistični vodniki omogočili rekordno številom brezplačnih vodenj, to je 60 vodenj v več kot 40 slovenskih krajih.