Meni Zapri

Predlogi Skupnosti Julijskih Alp za omilitev posledic pandemije covid-19

Skupnost Julijskih Alp je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Slovenski turistični organizaciji poslalo vrsto predlog za ublažitev posledic na področju turizma zaradi epidemije koronavirusa.

Kot so zapisali, je turistična regija Julijske Alpe (občine Bled, Bohinj, Bovec, Brda, Gorje, Kobarid, Jesenice, Kanal ob Soči, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica), katere večji del predstavlja Triglavski narodni park, eno najbolj pomembnih in od turizma odvisnih območij v Sloveniji. V letu 2019 je regija ustvarila:

  • 4.055.485 prenočitev, kar predstavlja dobro četrtino (25,7 %) vseh prenočitev v Sloveniji in
  • več kot 200 milijonov evrov prihodkov neposredno v gostinstvu in hotelirstvu.

S pandemijo koronavirusa se je turistična dejavnost na območju Julijskih Alp 16. marca letos v celoti ustavila, nastanitvene zmogljivosti vsakodnevno prejemajo odpovedi rezervacij za naslednje mesece, podjetja pa so ostala brez prihodkov.

84 % gostov predstavljajo tuji turisti

Turistična podjetja so v primerjavi z drugimi panogami zaradi epidemije še posebej prizadeta, saj globalni trg potovanj ne bo hitro okreval. Julijske Alpe so zelo odvisne od razmer na svetovnem trgu, saj je tujih gostov 84 %. Zaradi trenutnega položaja je na območju Julijskih Alp:

  • ogroženih 2.000 delovnih mest v turizmu ter še najmanj toliko v povezanih dejavnostih;
  • Med najbolj izpostavljenimi so občine Kranjska Gora (54 % vseh delovnih mest je v panogi gostinstvo in turizem), Bled (cca 40 % delovnih mest) in Bohinj (cca 30 % vseh delovnih mest);
  • ob predpostavki 20-odstotne realizacije tujih gostov in 20-odstotne rasti domačih glede na leto 2019 je moč oceniti, da bi v letu 2020 lahko prišlo tudi do 60-odstotnega upada prenočitev (iz 4 na 1,5 mio nočitev), kar pomeni več kot 100 milijonov evrov izpada prihodkov turističnega gospodarstva in za približno 3 milijonov evrov manj prihodkov iz naslova turistične takse v občinske proračune.

Razmere so resne, vendar se turistično gospodarstvo Julijskih Alp zaveda, da moramo ta čas kar najbolje izkoristiti za drugačen, še bolj zeleni zagon dejavnosti po zaključku epidemije.

Kljub težav je treba misliti na razvoj

Na ravni direktorjev turističnih organizacij Julijskih Alp so vzpostavili »tim za prenovo« (Re-Set tim), ki dnevno spremlja razmere in usmerja ponudnike. Pripravili so tudi nabor najbolj nujnih ukrepov, ki jih bodo izvedli sami in ukrepov, pri katerih potrebujejo pomoč in podporo ministrstva za gospodarski razvoj, drugih ministrstev in Slovenske turistične organizacije.

Zapisali so tudi, da močno verjamejo, da navkljub novim izzivom, pred katere smo zdaj vsi postavljeni, sedanja situacija nikakor ne sme zavreti razvojnih aktivnosti – ravno nasprotno: morajo jih še okrepiti.

Apelirajoo na pristojne, da se tega zavedajo in da v Sloveniji naredijo vse, da se vzpostavi pozitivno in spodbudno razvojno okolje – da pospeši, podpre in omogoči potrebne razvojne in trajnostne premike, v skladu s široko sprejeto vizijo. Močno verjamejo, da je to čas, ki ga moramo na polno izkoristiti.

Kot kažejo odzivi na globalni ravni, je zdaj naloga lokalnih in nacionalnih destinacijskih organizacij, da ne podležejo zgolj kriznim razmeram, temveč da ohranijo vizijo in ta čas izkoristijo za re-set pristopov. Kot je pred nekaj dnevi zapisal direktor Skift Rafat Ali: »Po tem turizem ne bo – in ne sme biti nikoli več enak.«

V Skupnosti Julijskih Alp so izpostavili 5 ključnih ukrepov v podporo turističnemu gospodarstvu, ki so jih predlagali Vladi RS:

  1. podaljšanje ukrepov iz prvega korona zakona za turistično gospodarstvo za vsaj 3 mesece po po prenehanju veljavnosti obstoječih ukrepov oziroma od razglasitve konca epidemije v Sloveniji;
  2. uvedbo ukrepov za hitro in enostavno premagovanje likvidnostih težav v turizmu (npr. prilagoditev kreditnih linij SPS/ SID banke, izplačila iz proračuna za EU projekte v 30 dneh …);
  3. uvedbo ukrepov, ki bodo spodbudili preživljanje počitnic doma in pritegnili prve tuje turiste v poletni in jesensko-zimski sezoni (npr. regres v obliki vavčerjev za počitnice doma, promocija …);
  4. preusmeritev prioritet obstoječe in nove kohezijske politike v ključne naložbe, ki bodo pomagale zagnati trajnostni turizem in bodo hkrati stimulirale potrošnjo;
  5. podporo turističnim destinacijskim organizacijam, ki bodo v tem času na terenu pomagale turističnemu gospodarstvu do spodbud in jih usmerile v nov, bolj trajnosten koncept zelene, butične in 5* ponudbe (priložnost za »Re-set«).

Slovenski turistični organizaciji pa so predlagali 4 ključne ukrepe v podporo destinacijskim zavodom (DMMO) in turističnemu gospodarstvu:

  1. javni razpisi za sofinanciranje promocije turistične ponudbe (za vodilne destinacije in turistično gospodarstvo): predlogi tehničnih in vsebinskih sprememb, glede na spremenjene razmere.
  2. dodatne partnerske aktivnosti: potreba po dodatnih skupnih promocijskih aktivnostih na ravni Julijskih Alp
  3. uvesti ključna priporočila in podporo za turistične ponudnike: skupni nagovor in informiranje turističnih deležnikov, na ravni Slovenije, s strani STO
  4. re-set pristopov na ravni Slovenije in destinacij: vzpostavitev pozitivnega in razvojno naravnanega podpornega okolja za trajnostni razvoj turizma v destinacijah.