V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so v sporočilu za javnost danes zapisali, da so na današnji 2. seji Strokovnega sveta za turizem bili predstavljeni nesprejemljivi predlogi ukrepov, v Iniciativnem odboru za ohranitev industrije srečanj pa izrazili zgroženost na predlogi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za tretji interventni zakon.
V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ugotavljajo, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 4. maja na 1. seji Strokovnega sveta za turizem predstavilo predloge 3. paketa ukrepov, ki naj bi posebno pozornost namenjal turizmu. V njem je bil zapisan predlog, po katerem bodo svežnji ukrepov za turistično gospodarstvo, predvsem v točki čakanja na delo, trajali 4 mesece oziroma do konca leta.
Vsi glavni sooblikovalci slovenskega turizma so oblikovali 34 predlogov iz delovno-pravnega, finančno-likvidnostnega, ekonomskega in socialnega področja. Ti naj bi skupaj s terminskimi predlogi za ponoven zagon turizma in varnostnimi ukrepi omogočili celovit zagon turistične panoge.
Na današnji 2. seji Strokovnega sveta za turizem pa so bili predstavljeni drugačni in za turizem nesprejemljivi predlogi, in sicer podaljšanje ukrepa povračila nadomestila čakanja na delo samo za en mesec, do konca junija. Predstavljen je bil tudi predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o uvedbi dela s skrajšanim delovnim časom, za katerega so vsi prisotni ugotovili, da v turizmu, z izjemo deloma gostinske dejavnosti, nikakor ne pride v poštev, saj se s tem ne rešuje ohranitve delovnih mest; turizem namreč zahteva zaposlene za polni delovni čas zaradi svoje specifične dejavnosti.
Glavni namen ukrepov Vlade Republike Slovenije naj bi bil zadržati zaposlene, tudi v turizmu, vendar bo turistična panoga ob samo mesecu dni podaljšanja čakanja na delo že poleti morala začeti z množičnim odpuščanjem.
Od 13. marca so vsa turistična podjetja ostala brez prihodkov, ostali pa so številni fiksni stroški. Polna zaposlitev delavcev v turizmu s 1. julijem, ob postopnem polnjenju kapacitet (v juliju se pričakuje zgolj 20-30-odstotno zasedenost), za turistične družbe predstavlja tak strošek, da brez masovnega odpuščanja, za katerega ocenjujejo, da bo znašalo kar 70 % vseh zaposlenih v turizmu, nobeno podjetje ne bo preživelo. Celo nasprotno – mnoga bodo morala zapreti svoja vrata.
Dejansko pa še na današnji dan ne vedo, so tudi zapisali v skupnosti zdravilišč, kdaj bodo lahko večja turistična podjetja z zmogljivostmi, večjimi od 30 postelj, termalni kompleksi z bazeni, turistične znamenitosti, igralnice in drugi turistični ponudniki sploh lahko začeli z delovanjem, saj predlagani datumi s strani 11 panožnih združenj še niso bili potrjeni; prav tako še ne vemo, kako je z odpiranjem vseh meja, ne samo proti Hrvaški. Edini ukrep, ki ga pozdravljajo, je uvedba turističnih bonov, ki pa brez drugih ukrepov turističnega gospodarstva ne morejo in ne bodo rešili.
Apelirajo na Vlado, da resno razmisli, ali se želi odpovedati turizmu kot najtrajnejši gospodarski panogi, ki neposredno zaposluje približno 25.000 ljudi, večinoma z dolgoletnimi pridobljenimi izkušnjami, obenem pa še približno 28.000 dodatnih delavcev v turizmu, kot so študentje, samostojni podjetniki, upokojenci. Ocenjujejo, da bi brez dela lahko ostalo več kot 20.000 zaposlenih, zato zahtevajo, da se podaljšajo ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu iz prvega in drugega PKP do konca leta in sprejmejo takšni, ki bodo turizmu pomagali preživeti.
S 59 milijoni evrov bi ohranili slovensko dejavnost srečanj
Iniciativni odbor za ohranitev slovenske industrije srečanj je danes zapisal, da je žalostno, kako je slovenska država to dejavnost peljala žejne čez vodo in jo bo očitno pripeljala na rob prepada. To je očitno iz predlogov MGRT za tretji interventni zakon PKP3 s členi in obrazložitvami.
Prvič v zgodovini smo se demokratično organizirali in povezali čisto vsi, ki se ukvarjamo z dejavnostjo z najvišjo dodano vrednostjo v slovenskem turizmu, so zapisali v iniciativnem odboru. Ta je dokazano 3,3 kratnik potrošnje navadnih turistov (Raziskava o potrošnji kongresnih gostov v Ljubljani 2019). Pozivi Vladi RS je podpisalo 279 podjetij, oziroma 345 predstavnikov podjetij. Slovenska industrija srečanj zaposluje po neuradni oceni 15.000 oseb, dodatno je od te industrije odvisno še približno 20.000 ustvarjalcev (samostojni podjetniki, samozaposleni v kulturi).
Naša iniciativa od 28. aprila 2020 naslavlja vse odgovorne inštitucije v državi, da v tretji paket ukrepov vključijo tudi slovensko industrijo srečanj. Po številnih usklajevanjih nas je Vlada RS vključila v področje turizma in za reševanje naše problematike pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Iz dopisa z dne 11.05.2020 je jasno, da sta za naše predloge odgovorna državni sekretar Simon Zajc in v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem mag. Helena Cvikl.
Njihovi argumenti, ki pa niso bili upoštevani, so:
- ogroženih je preko 2000 delovnih mest
- ogroženih je več kot 350 slovenskih podjetij
- izgubljenih bo minimalno 270 milijonov direktnih prihodkov slovenske industrije srečan
- če se upošteva izračunan kongresni multiplikator 3,3, bo slovenski turizem letno izgubil 891 milijonov evrov prihodkov. Najbolj bosta prizadeti mestni destinaciji Ljubljana in Maribor.
“Očitno je, da je problem državnih birokratov, da našo dejavnost sestavljajo zelo različne dejavnosti. Panogo sestavljajo agencije za organizacijo dogodkov, cateringi, kongresni/poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, javni zavodi, ponudniki marketinških storitev ter ponudniki opreme in storitev za dogodke (audio-video, prevajanje …). V našem Pozivu Vladi RS smo natančno definirali, katera podjetja so vključena v industrijo srečanj in kakšna je naša povezanost s turizmom,” za pisali v iniciativi.
Voucherji za počitnice doma bodo državo stali približno 300 milijonov evrov (vir: Delo, 16.5.). To je simpatičen ukrep, ki bo zagotovo pomagal pridobiti kakšnega volivca vladajoče koalicije. Vrednost vseh ukrepov, kot smo jih predlagali, pa je približno 59 milijonov evrov. S tem bi ohranili dejavnost, delovna mesta, znanje zaposlenih in preprečili uničenje kongresnega, prireditvenega, festivalskega in sejemskega turizma. O davkih, ki jih naša industrija plačuje vsako leto, pa sploh ne govorimo. Skratka na tehtnici je enkraten in volivcem všečen ukrep ali pa pomoč industriji, ki vsako leto ustvarja 270 milijonov evrov prihodkov.