Cveta Potočnik – Panožna turistična združenja so danes znova opozorila, da turizem potrebuje podaljšanje ukrepa čakanja na delo vsaj za štiri mesece, sami predlagajo do konca leta, hkrati pa nujno potrebujejo rešitve za zagotavljanja likvidnosti. Brez teh je ogroženih 20.000 delovnih mest v panogi. Vzporedno z novinarsko konferenco o teh zahtevah na Turistično gostinski zbornici Slovenije je potekalo 2. spletno srečanje slovenskega turizma. Osrednji temi srečanja sta bili: ali bodo za pridobivanje gostov v prihodnjih mesecih najpomembnejši varnostni standardi in kakšna bo prihodnost slovenskega turizma – digitalna ali zeleno-trajnostna.
Nujno je ohraniti delovna mesta v turizmu
Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer in predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik so ponovno opozorili, da je v sedanjem kriznih razmerah v slovenskem turizmu bistveno sistemsko reševanje panoge, to pa sta zlasti ukrep podaljšanja povračila nadomestila čakanja na delo vsaj za štiri mesece ali do konca leta ter zagotavljanje likvidnostih posojil za podjetja. Brez tega bodo turistična podjetja prisiljena odpuščati ljudi.
Razdeljevanje vavčerjev oziroma bonov za prenočevanje in zajtrk v namestitvenih zmogljivostih je dobrodošlo za spodbujanje povpraševanja domačih gostov, vendar ni rešitev, če ne bodo sprejeti prej omenjeni ukrepi. Izkušenj z vavčerji seveda doslej ni, vprašanje je, kako jih bodo Slovenci, glede na siceršnjo kupno moč posameznih skupin prebivalcev, sploh koristili. Gregor Jamnik ocenjuje, da bodo vavčerji koristili le nekaterim turističnim območjem, ne pa denimo mestnim hotelom. Predstavniki turizma so tudi ocenili, da ni dobro, da med možne sprejemnike bonov niso vključene turistične agencije.
V normalnih letih naštejemo v Sloveniji približno 25 % domačih gostov, pomembno je, da jih letos počitnikuje čim več v Sloveniji, vendar brez tujih gostov, v zdraviliščih je bilo v zadnjih letih približno 60 %, slovenski turizem ne more preživeti. Odpiranje meja ob upoštevanje epidemioloških razmer je zato za slovenski turizem eno izmed osrednjih vprašanj.
Po koronakrizi digitaliziran ali zeleno-trajnostni turizem?
Novi varnostni in higienski standardi so zaradi koronavirusa postali nujnost v turistični industriji pri vseh ponudnikih, zlasti pa v hotelirstvu. Predstavljajo novi luksuz v turizmu, so nadgradnja kakovosti v sedanjih razmerah, so poudarili na današnjem 2. spletnem srečanju slovenskega turizma v organizaciji Slovenske turistične organizacije. Očitno pa tudi postaja, da se bodo v prihodnje v razvijanju turizma prepletali koncepti trajnostnega turizma z digitalizacijo ter virtualne oblike storitev s tradicionalnimi, slonečimi na dobro usposobljenih ljudeh in vključevanjem lokalnih skupnosti.
Helena Cvikl, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem na MGRT je dejala, da je bilo sprejemanje varnostnih standardov in ukrepov za odpiranje posameznih segmentov turizma pri nas zaradi usklajevanje med različnimi telesi in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje dolgotrajno. Od teh postopkov je seveda odvisno tudi, kdaj bodo lahko znova začeli delati hoteli z več kot 30 sobami. Obstaja možnost, da bo odločitev sprejeta ta teden, a to ni odvisno le od gospodarskega ministrstva.
Ko je primerjal vpeljavo novih varnostnih standardov v hotelirstvo v Sloveniji in Avstriji je Sebastian Postogna, vodja gostinstva skupine Falkensteiner Hotels & Resorts ocenil, da so se avstrijski hotelirji odzvali bolj pragmatično, standarde so pripravili sami na osnovi izkušenj zlasti azijskih držav, ne da bi čakali na vladne ukrepe. Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije je temu mnenju sicer pritrdil, vendar, da razen tega, da se v Sloveniji res bolj striktno držimo pravil, pri uvajanju novih pravih skušamo zaščititi tako goste kot zaposlene in hkrati ohranjati dobičkonosnost.
Kot je tudi na primeru Hotela Slon pojasnil Jamnik, so se odločili celo za nekakšno higiensko pretiravanje, uvedli ostrejše standarde, kot jih predpisujeta država in Svetovna zdravstvena organizacija. Hkrati so se odločili za začasno okrnitev hotelskih storitev in se osredotočili na tiste, ki predstavljajo konkurenčno prednost, kot so denimo zajtrki, prilagojeni novim razmeram. Ker se glede tega zastavlja vprašanje meril kategorizacije hotelov in storitev, ki jih morajo ponujati, bo, je ocenila Cviklova, verjetno potrebno spremeniti tudi ta merila.
Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je poudaril specifičnost naravnih zdravilišč, zelo stroge standarde za zagotavljanje varnosti in higiene so sprejeli v zdraviliščih že februarja in tudi sicer se opirajo na izkušnje drugih držav in mednarodnih organizacij. V zvezi s standardi je izjemno pomembno, da so o njih pravilno ozaveščeni tako zaposleni kot gostje. Po njegovih besedah je varnost vsekakor na prvem mestu, vendar je potrebno gostom hkrati zagotoviti tudi dobro počutje.
Bodo zmagovalci tisti, ki se bodo prej digitalizirali
Sebastian Postogna je glede prihodnosti turizma menil, da bodo tisti, ki bodo prvi uvedli digitalizacijo poslovanja, zmagovalci. Poudaril je, da digitalizacija v hotelirstvu ni robotizacija in ne ogroža delovnih mest, da pa uvaja nove načine komuniciranja med ponudniki in gosti, ki smo jih že navajeni denimo v letalskem prometu. Zlasti z digitalizacijo recepcij je mogoče zaposlene prerazporediti na delovna mesta z večjo dodano vrednostjo in gostu ponuditi boljšo storitev.
Na dilemo, ali se z digitalizacijo ne izgublja bistvo hotelirstva, je Gregor Jamnik odgovoril, da ta celo omogoča stik z gosti na več ravneh, tudi pred njihovim bivanjem v hotelu in po njem ter da jim lahko hotel s pomočjo različnih aplikacij zagotovi bolj individualno izkušnjo.
Iztok Altbauer je dejal, da slogan »zelena, butična, zdrava«, s katerim se pozicionira Slovenija, težko uskladimo z digitalizacijo turističnih storitev, da pa je ta verjetno bolj potrebna v mestnih hotelih, kot v nekaterih drugih segmentih turizma. »Pomembni ostajajo človeški faktor in medsebojni stiki izven virtualnega sveta, zeleni turizem je glavna konkurenčna prednost Slovenije.« je poudaril.
Borut Kokelj, kreativni direktor GLAMPro je menil, da je prihodnost turizma po koronakrizi najbolje opisati z besedami “trajnostni, vključujoč, individualiziran” in da so glampingi že zdaj ena najbolj varnih oblik turističnih nastanitev, saj zagotavljajo omejeno število gostov in zasebnost in so že pred koronakrizo delovali po standardih, ki se jih uvaja zdaj. Po njegovih besedah je mogoče graditi tudi cenovno bolj dostopne glampinge in da je možno, da se bodo v prihodnje nekateri kampi preoblikovali v to zvrst nastanitev.
Pomembna je komunikacija z lokalnim prebivalstvom, ne le v času koronakrize
Prepričljivo se je v razpravo vključila direktorica GoodPlace Jana Apih z opozorilom, da je v obdobju koronakrize pomembno nagovarjati tudi domače prebivalstvo, saj to morda misli, da so lahko turisti potencialni vir okužb in bo turizmu pripisalo krivdo zanje. Potrebna je torej dodatna komunikacija z lokalnimi prebivalci o tem, da turizem v Sloveniji sproščamo nadzorovano. Hkrati je tujim gostom potrebno dati natančne informacije o tem, kako bo poskrbljeno za njih, če v Sloveniji zbolijo.
Ko govorimo o trajnostnem turizmu, je tudi sicer v njegovo načrtovanje in razvoj treba vključiti lokalno prebivalstvo, da bodo turizmu naklonjeni, njihova vključenost pa je tudi pomemben element petzvezdičnih doživetij. Preživljanje časa v neokrnjeni naravi bo tudi eden izmed načinov, ki bodo po krizi najbolj priljubljeni, ker se v naravi turisti počutijo varne.
Koronakriza je torej lahko tudi trenutek streznitve, je dejala Apihova, čas za odločitev, da bo šel razvoj v dogovoru z naravo in ljudmi in da bo tudi turistična stroka sposobna v javnosti oblikovati širši konsenz do turizma.
Naslovna fotografija: Gregor Jamnik, Iztok Altbauer in Fedja Pobegajlo, fotografije: Cveta Potočnik