Cveta Potočnik – Šesti sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu industriji srečanj ne zagotavlja obstoja dejavnosti, kljub pričakovanjem in zagotavljanju Ministrstva za gospodarstvo ti ne upoštevajo specifike dejavnosti, ki je domala povsem ohromljena vse od 20. marca. Številna podjetja krize ne bodo preživela, nadaljeval se bo val odpuščanj in zapiranj podjetij, so poudarili na današnji spletni novinarski konferenci Iniciative za ohranitev slovenske industrije srečanj.
Iniciativa je zelo aktivna vse od aprila, o težavah industrije srečanj opozarja že več mesecev, prav tako vse do najvišjih nivojev vlade pošiljajo predloge ukrepov, podkrepljene s številkami in analizami stanja.
V iniciativo je vključenih 350 podjetij, podpira jo 750 posameznikov, saj je dejavnost zelo razvejana. Gre za agencije za organizacijo dogodkov, catering, kongresne hotele, kongresno/razstaviščne centre, ponudnike marketinških storitev, izvajalce in izposojevalce prireditvene in sejemske opreme ter izvedbo drugih storitev za organizacijo dogodkov.
Podjetja industrije srečanj so v Sloveniji lani ustvarila 271 milijonov evrov prihodkov, 891 milijonov evrov pa so znašali multiplikativni prihodki. 57% izmed 350 podjetij v dejavnosti bo imelo letos več kot 80 odstotkov izpada prihodkov v primerjavi z letom 2019, slabi časi pa se bodo za dejavnost nadaljevali globoko v prihodnje leto. Neposredno je ogroženih 15.000 delovnih mest in še 5.000 zunanjih sodelavcev, zvečine samostojnih podjetnikov oziroma samozaposlenih. S temi podatki je uvodoma industrijo srečanj predstavil Miha Kovačič iz Zavoda Kongresno turistični urad Slovenije.
Boštjan Horjak iz specializirane kongresne agencije Liberty Adriatic je dejal: »Nekatere agencije že beležijo 95 odstotkov izpada prihodkov, ne kaže pozabiti, da agencije zelo veliko vlagajo v promocijo Slovenije, še zlasti na oddaljenih trgih.«
»Če vlada ne bo sprejela naših predlogov glede poroštva države pri najemanju kreditov, čakanja na delo, 10-odstotnega nadomestila za pokritje direktnih stroškov in še šestih drugih ukrepov, bo izgubljeno več desetletij razvijanja tega področja, vrhunski kadri so si že poiskali delo v bolj obetavnih dejavnostih, razvoj kadra pa terja vsaj dve leti; izgubljen bo naš mednarodni ugled; če pa nam bo država pomagala, smo sposobni premagati sedanjo krizo,« so besede Gorazda Čada iz Toleranca Marketinga na novinarski konferenci.
»Industrija srečanj – tudi s stališča Gospodarskega razstavišča, je mnogo več pričakovala od ukrepov vlade RS. Vlada rešuje zaposlene, tudi teh ne v zadostni meri, ne rešuje pa podjetij. Konkretno to pomeni, da nam je vlada v prvem valu epidemije refundirala dve tretjini stroškov delovne sile, od 1. junija dalje pa le eno tretjino. To je zelo majhna pomoč,« je orisal razmere Iztok Bricelj, direktor Gospodarskega razstavišča.
»Verjamemo, da se bomo izvlekli. Dogodkov brez tehnične podpore ni, podjetja moramo skrbeti za stalno modernizacijo opreme in šolanje kadrov. S pomočjo bi država ohranila celovite profesionalne time, ki bodo velike dogodke, kot so predsedovanje Evropski unije, kulturne dogodke v tujine, tudi svetovne razstave, ki bodo delali na nivoju vseh tujih konkurenčnih timov. Če bodo propadla domača podjetja, bodo vse te posle prevzeli tuji timi,« je opozoril Gorazd Kobi iz podjetja Kobi Interieri.
Po Kobijevih besedah, so na osnovi ocene izgub za leto 2020 na gospodarsko ministrstvo poslali predlog ukrepov sofinanciranja fiksnih stroškov in izračun vrednosti ukrepa pomoči, ki je bil ocenjen na 26,4 milijona evrov. To je 62 odstotkov zneska, ki ga je industrija srečanj samo preko DDV-ja vplačala v državno blagajno leta 2019, v tem letu je bilo namreč vplačanega 42,9 milijona evrov DDV. Finančna pomoč, ki so jo izračunali, bi za državo torej pomenila dobro naložbo, saj bi se ji sredstva povrnila v enem letu ali letu in pol.
»Do zakona PKP4 industrija srečanj sploh ni bila upoštevana, kljub temu, da smo ves čas delali z ministrstvi in vlado, šele v šestem zakonu so nas začeli upoštevati, vendar nekateri ukrepi v njem niso logični, pa eni strani država daje, na drugi strani pa spet vse vzame,« je težave opisal Kobi. »Ali je smiselna pomoč, s katero se na eni strani določi procentualna pomoč, na drugi strani pa s številom zaposlenih to pomoč močno zdesetkaš , da koncu ne ostane dovolj, da bi pokril osnovne stroške podjetja.
Primer nelogičnih ukrepov pomoči je tudi zadnji razpis SPIRITA, poleg gostinske namenjen tudi za dejavnost industrije srečanj. Kar 98% podjetij iz te dejavnosti se ne more prijaviti na razpis, kljub temu, da smo vključeni, saj ta določa, da sicer podjetje ne bi bilo upravičeno do nobene druge državne pomoči. Z maksimalnimi 9.999 evri bi morali preživeti 12 mesecev, nobeno podjetje tega ne zmore.«
Jaka Gornik iz FM agencije je predstavil zahteve vladi, ki so jih nanjo naslovili predstavniki industrije srečanj:
- Upošteva naj se obračunsko obdobje za izračun nepovratne finančne pomoči podjetjem od 12. 3. do 31. 12. 2020 z dodatnim podaljšanjem za 6 mesecev, in ne samo za obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2020. Če ni možno upoštevati obračunskega obdobja za nazaj in bo upoštevano obdobje od 1. 10. do 31. 12. 2020, potem se temu primerno poviša višina subvencije za trikratnik, da bodo podjetja dobila subvencijo v vrednosti za obdobje 9 mesecev in pol v letu 2020.
- Vezava maksimalne pomoči na vsakega zaposlenega v višini 1.000,00 EUR na mesec je za industrijo srečanj zaradi specifičnosti dejavnosti nepravilna in nesprejemljiva. Ta omejitev našim podjetjem, ki spadajo v delovno neintenzivno panogo z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, ne bo omogočila preživetja. Večina podjetij ima namreč visoke fiksne stroške, četudi ne morejo poslovati. Zahtevamo, da se vezava maksimalne pomoči na vsakega zaposlenega v celoti odstrani.
- Podjetja v industriji srečanj in turizmu, ki ne morejo normalno poslovati od meseca marca letos in imajo več kot 40 % izpada prihodkov, v tem obdobju potrebujejo tudi najmanj 80 % kritja stroškov osebnih dohodkov in vseh prispevkov za svoje zaposlene, ki so na čakanju na delo doma. Dosedanja podpora namreč znaša pri vseh podjetjih v povprečju manj kot 20 % stroškov, ki so jih podjetja imela za plače in prispevke v obdobju korona krize do sedaj.
Naslovna fotografija: Miha Kovačič, uradni predstavnik iniciativnega odbora industrije srečanj