Društvena trta refoška na posestvu ekološkega vinogradnika Marinka Rodice v Truškah pri Marezigah je obrodila tudi lani. Ukrepi zaradi Corone-19 so takrat preprečili, da bi organizirali skupno trgatev in tako smo grozdje z nje tretjič skupaj trgali letos, pred nekaj dnevi. Pravzaprav je trta, zasajena na sončni terasi pred veliko vinsko kletjo, torej letos obrodila že četrtič.
Idejo za zasaditev društvene trte je dala naša članica, dolgoletna turistična novinarka Duša Podbevšek – Bedrač. Marinko Rodica je izbral primerno sadiko, zasadili smo jo leta 2015, nato pa po treh letih, leta 2018 opravili prvo trgatev. Takrat smo Marinka Rodico, ki vse od zasaditve skrbi za to trto, tudi sprejeli v društvo kot častnega člana, prvega med slovenskimi vinarji. S tem smo se mu zahvalili za njegovo sodelovanje z našim društvom, hkrati smo se s tem za prijateljsko podporo zahvalili tudi njegovi družini.
Čeprav je v Istri pihala burja z močnimi sunki, se je izkazalo, da smo se vendarle odločili za pravi dan za trgatev, ne le zaradi vremena, čas za nas novinarjev je v prenatrpanem jesenskem urniku moral namreč najti tudi Marinko Rodica. Trgatev, pa čeprav v manjšem obsegu, pač terja kar nekaj priprav.
Grozdje z društvene trte smo torej pobrali, pod budnim očesom Marinka Rodice smo se tudi naučili raškati grozdje, kot pecljanju grozdja pravijo v Istri in se poskusili v odprti kadi v potapljanju klobuka v rdeči drozgi, kjer poteka maceracija več kot 4 ton grozdja. Rodica ocenjuje, da bo letošnja letina dala približno dva tisoč litrov vina. Sicer pa Rodica ne prideluje svežih vin, ampak so vsa stara vsaj dve leti. In tako ravnajo že od leta 2004, ko so vina začeli stekleničiti.
Seveda smo poskusili nekatera vina, ki so jih na posestvu Rodica pridelali v preteklih letih: Rosé Klasiko, Malvazijo Klasiko letnik 2018, Refošk Klasiko … , ki se lepo skladajo z bakalarjem, ekološkim sirom, pršutom, olivami, fuži s tartufi …, dobrotami, ki jih v degustacijskem prostoru v istrskem stilu ob vinski kleti, ponudijo tudi gostom degustacij.
Žganice blagovne znamke Trapa
Vinogradniška kmetija Rodica v Truškah je znana po vrhunskih ekološko pridelanih vinih. Aleš, srednji sin družine Rodica, pa se že 10 let ukvarja tudi s pridelavo ekološko pridelanih žganic. Za to se je odločil že kot gimnazijec, da bi nadaljeval družinsko tradicijo po svojem dedu in da tropin ne bi več metali nazaj v vinograde.
Prvo leto je kuhal tropine v treh stolitrskih kotlih in pridelal 200 litrov žganic, z izkušnjami pa so mu pomagali bolj izkušeni starejši vaščani. Naslednja leta si je z vztrajnim eksperimentiranjem in destiliranjem si je nabral svoje izkušnje in zdaj že prideluje majhne serije žganic, katerih prednost je, da so osnova tropine istrske malvazije, ki jih starajo tri do šest mesecev in ne dodajajo žvepla, kvasovk in predvsem ne sladkorja.
Za blagovno znamko svojih žganic je Aleš Rodica izbral ime Trapa. Kot pojasni, so za žganice v tem delu Istre vedno uporabljali besedo trapa in so del njihove kulturne dediščine.
Divje svinje imajo rade zrelo grozdje, vinogradniki imajo zato veliko škode
Letošnje leto je bilo za vinogradnike naporno, tudi Marinko Rodiva pove, da se je bilo zelo težko odločiti, kdaj v njihovih vinogradih na različnih legah v Truškah opraviti trgatev na 60.000 trsih, zasajenih predvsem z avtohtonimi sortami refoška, malvazije in rumenega muškata, pa tudi merlota, cabernet sauvignona, syraha in sivega pinota.
Odločilni za čas trgatve so seveda ocena zrelosti grozdja, vreme in drugi dejavniki, a kot pravi Marinko Rodica, je odločitev za trgatev na njihovem območju vse bolj odvisna tudi od tega, kdaj utegnejo že zrelo grozdje pojesti divje svinje in pravzaprav se je ves avgust ukvarjal s tem, kako svinjam preprečiti pustošenje po vinogradih. Te so se v Istri zelo razmnožile, pred lomastenjem v vinogradih jih ne ustavijo niti žična ograja niti električni pastirji. Rodica ocenjuje, da je škoda zaradi divjih svinj v njegovih vinogradih zelo velika in ima velik delež v skoraj 35 odstotkih izpada letine.
Zaraščenost pokrajine in zaraščanje kmetijskih površin so eden izmed vzrokov, da kmetom in vinogradnikom v Istri, pa seveda tudi drugod po Sloveniji, divje svinje povzročajo vedno več škode. Zato, pravi Rodica, vselej poln načrtov in idej, kaj vse bi želel še izpeljati v prihodnje, da bi rad skupaj z drugimi vaščani poskrbel, da bi preprečili nadaljnje zaraščanje kulturne krajine z odstranjevanjem neželene vegetacije. Zemlja, ki se ne obdeluje, se zarašča in pušča prostor gozdu in divjadi. »Skrb za ohranjanje kultivirane krajine bi rad prenesel tudi na svoje sinove,« pravi Marinko Rodica.
Kako so pri Rodici skušali zaščititi vinograde pred divjimi svinjami in kakšne so videti površine potem, ko jih razrijejo divje svinje, smo si ogledali tudi sami med sprehodom med njihovimi vinogradi na južnih pobočjih nad dolino Dragonje. Med njimi je tudi Univerzitetni vinograd, donacija Rodice Univerzi na Primorskem.
Leta 1998 je Marinko Rodica od očeta podedoval 1000 trt, potem so posadili prvi hektar vinograda, takrat je bil to refošk. Vinograde so nato širili z zemljišči, ki so bila pred tem dolga desetletja opuščena in zemlja ni bila kontaminirana. Tudi to jim je omogočilo, da so se odločili za ekološko kmetovanje, ki ne pozna umetnih gnojil ali škropiv, je prijazno do narave, grozdje pa zdravo.
Tekst: Cveta Potočnik, fotografije: Peter Irman