Cveta Potočnik – V okviru projekta SMARTMED (Interreg Mediterranean), je UP Fakulteta za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, kot projektni partner, danes pripravila spletni seminar »Razvoj trajnostne turistične ponudbe: primer Zelenega krasa«.
Uvodoma je Simon Kerma z UP FTŠ Turistica dejal, da je Slovenija razmeroma hitro sprejela usmeritev v trajnostni turizem in vpeljala Zeleno shemo slovenskega turizma, da pa so v prihodnje potrebni krepitev sodelovanja vseh, ki so vključeni v tovrsten razvoj turizma, nenehno izobraževanje in izpostavljanje dobrih praks. To so med drugim tudi cilji projekta SMARTMED.
Veliko priložnosti za trajnostni turizem imajo območja, ki jih še ni zajel množični turistični obisk, torej podeželje, kjer pa je potrebno zagotoviti sodelovanje ponudnikov, turističnih organizacij in inštitucij ter upoštevati interese lokalnih skupnosti in jih vključiti v oblikovanje in interpretacijo turističnih vsebin.
Regionalna razvojna agencija Zeleni Kras, v sklopu katere deluje tudi turistična agencija, je razvila čezmejni program obiska Slovenije in Hrvaške Explore the Wondernature, namenjen odkrivanju naravnih danosti kraškega območja v obeh državah in to zlasti gostom iz evropskih držav, v starostni skupini od 30 do 50 let in majhnim skupinam do največ 8 oseb.
Večdnevni program, ki ga že tržijo v prvi vrsti prek digitalnih kanalov, v upanju, da bo zanj naraščalo zanimanje zlasti po sedanji epidemiji, vključuje vse od doživetij, vodenja lokalnih vodnikov in poznavalcev do namestitve v okolju prijaznih objektih. Osem dnevni program po meri gostov stane 3100 evrov za eno osebo in sodi torej v višji cenovni razred.
Po besedah Dejana Iskre iz RRA Zeleni Kras je program je zasnovan na posebnostih kraške pokrajine in vodenih doživetjih. Z vodstvom lokalnih vodnikov program vključuje hojo po planinskih in pohodniških poteh (vključno z odseki poti Via Dinarica), ogled podzemnih jam in presihajočih jezer, opazovanje rjavega medveda iz opazovalnic v Loški dolini, opazovanje ptic, ogled muzejskih zbirk z vodnikom, ogled izdelave čolnov in kovaških izdelkov na Cerkniškem polju, spoznavanje tradicionalne kulinarike na piknikih v naravi in nastanitev na posebnih lokacijah, kot je glamping na Bloški polici.
Mag. Špela Koblar Habič, iz Zavoda za gozdove Slovenije OE Postojna, je opozorila, da so bili v preteklosti kraški gozdovi prekomerno izkoriščani in da so z njimi ravnali netrajnostno, izpostavila pa je vlogo Henrika Schollmayerja, ki je v snežniških gozdovih uvedel inovativno gospodarjenje z gozdovi in predstavlja enega izmed temeljev trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Trajnost, sonaravnost in večnamenskost, je poudarila Koblar Habičeva je potrebno upoštevati tudi pri razvoju turizma v gozdovih. Moteči so med drugim neprimerno označevanje poti, neupoštevanje omejitev in ponujanje nedovoljenega. Obisk občutljivega prostora gozdov, gozdnih rezervatov in varovanih območij mora biti usmerjen in pravilno upravljan. Hoja po gozdnem rezervatu Snežnik je denimo dovoljena le po planskih poteh.
Zapomniti se kaže zaključne besede iz njene današnje predstavitve: Turizem v gozdovih lahko trajnostno razvijamo le tako, da se tako ponudniki turističnih storitev kot njihovi gostje zavedajo, da so gostje v gozdovih.
Naslovna fotografija: Planinsko polje, foto: Cveta Potočnik