Posamezna, zlasti nekoliko odmaknjena območja Slovenije, nas, ko jih vsaj nekoliko bolje spoznamo, vedno znova presenetijo. Pa ne gre le za naravne lepote in kulturno-zgodovinske spomenike, gre tudi za ljudi, ki živijo v teh krajih in z zagnanostjo ohranjajo njihovo identiteto, hkrati pa razmišljajo in delujejo razvojno.
Eno izmed takšnih območij je Kozjansko, ki smo ga turistični novinarje obiskali na letošnji Svetovni dan turizma in ga preživeli skupaj z županjo Občine Kozje Milenco Krajnc, direktorico Kozjanskega regijskega parka Mojco Kunst, sodelavci parka in lastniki Kozjanskega dvora v Kozjem.
Ker je izhodišče za obisk Kozjanskega parka Grad Podsreda, smo se z našimi gostitelji srečali prav na njem. Ogledali smo si obnovljeni grad in spoznali vsebine, ki jih ponuja, ob zajtrku pa med drugim spoznali, da so upravljavci parka k sodelovanju pritegniti lokalne ponudnike različnih pridelkov.
Sodelovanje z domačini na zaščiten območju parka omogoča, da se le ti zavedajo pomena sobivanja z naravo, hkrati pa vidijo tudi različne možnosti za vir zaslužka. Brez sodelovanja z lokalnim prebivalstvom, različnimi društvi, občinami, inštitucijami, šolami in vrtci ter vpetostjo v različne mednarodne projekte varstva narave upravljanje Kozjanskega parka pač ne bi bilo tako uspešno, kot je.
Vetrna harfa Primoža Oberžana
Deževno vreme nam je sicer ponagajalo, da se nismo mogli prav dolgo pomuditi na Županovem bregu oziroma Vetrniku, kjer je postavljena vetrna harfa, sredi katere so strune napeljane prek kovinskega jabolka. Izdelal jo je glasbenik in raziskovalcev zvoka Primož Oberžan.
Zaradi dežja nismo slišali, kako zveni harfa v vetru, pa tudi za razgled dan ni bil najbolj primeren. Tudi ne za postanek na suhih traviščih na pobočjih Vetrnika, s katerimi park skrbi za ohranjanje življenjskega prostora za živali in rastline. Marsikdo jih bo zagotovo obiskal znova maja ali junija, ko na njih zacvetijo številne travniške cvetlice, tudi kukavičevke – orhideje.
Številni projekti in razvejano sodelovanje
Kozjanski park ima sedež v lepo obnovljeni Sotoškovi domačiji v starem tršem jedru v Podsredi, kjer so tiste dni tudi potekale intenzivne priprave na priljubljeni Praznik kozjanskega jabolka, ki je le eden izmed številnih projektov, ki jih izvaja zavod.
Kozjansko jabolko ni le simbol parka, je tudi simbol varovanja narave, kar je osrednja naloga parka in simbol nadaljevanja tradicije in dediščine prednikov. V 40 letih obstoja je Kozjanskemu parku v sodelovanju z domačini uspelo ohraniti kar 123 sort jablan in 60 sort hrušk.
Na notranjem dvorišču domačije so namestili sadjarski tron, na katerega ob odprtju Praznika kozjanskega jabolka vselej sede Carjevič, to je najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka oziroma najbolj zaslužen sadjar v tekočem letu.
Visoka Unescova nagrada Melina Mercouri
Kozjanski park je lani jeseni prejel mednarodno Unescovo nagrado Melina Mercouri, ki jo podeljujejo za izjemno delovanje na področju varstva in upravljanja kulturne krajine. Nagrado podeljujejo vsaki dve leti, Kozjanski park pa je bil izbran med 47 prijavljenimi nominacijami. V Sloveniji je park prvi prejemnik te nagrade, v Evropi tretji in v svetu trinajsti. Že od leta 2010 pa imata Kozjansko in Obsotelje status Unescovega biosfernega območja.
Visokodebelni travniški sadovnjaki
Posebnost kozjanskih jabolk je, da rastejo v visokodebelnih travniških sadovnjakih, ki nudijo življenjski prostor tudi nekaterim vrstam ogroženih ptic. To je tudi eden izmed razlogov, da so travniški sadovnjaki vključeni v območje Natura 2000.
Kakšni so visokodebelni travniški sadovnjaki smo si, kljub dežju, ogledali na kratkem sprehodu po Sadovnjaku Kozjanskega parka na Gradišču nad Podsredo. V tem kolekcijskem sadovnjaku s strokovnim delom pridobivajo znanje in izkušnje na področju trajnostne pridelave ter ohranjanja avtohtonih in tradicionalnih sort jabolk in hrušk, pri tem pa upoštevajo tudi znanje kmetov, saj imajo ti znanje na področju sadjarstva, ki se je prenašalo iz roda v rod.
Ohranjanju starih sort je namenjena tudi drevesnica, v kateri letno vzgojijo od dva do tri tisoč sadik avtohtonih in tradicionalnih sort jablan in hrušk. Lastnikom sadovnjakov pa Kozjanski park pomaga tudi pri predelavi sadja v sok.
Lastniki sadovnjaka pripeljejo jabolka in naslednji dan odpeljejo svoj popolnoma naravni sok v steklenici ali drugi embalaži. Če sadje dobro obrodi, na leto na ta način predelajo od dvajset do trideset tisoč litrov soka.
V sadovnjaku na Gradišču so namestili prav poseben čebelnjak, “hotel” za divje čebele, samotarske čebele, ki so izjemno pomembne za opraševanje in so zelo dejavne v času od marca do junija. Njihovo opraševanje sovpada z intenzivnim nabiranjem cvetnega prahu, ki hkrati sovpada s pomladanskim cvetenjem številnih rastlinskih vrst, tudi sadnega drevja. Ta “hotel” je namenjen tudi drugih žuželkam.
Na Gradišče se pripeljemo skozi drevored jablan sorte Carjevič. Gre za enega izmed drevoredov jablan različnih sort, hrušk in nekaterih drugih dreves, ki še bogatijo kulturno krajino Kozjanskega in Obsotelja.
V drevoredu Podsreda ima vseh 21 dreves svoje skrbnike – otroke iz Podsrede, društva, župane in dobitnike naslova Carjevič. Tudi na ta način se otroci spoznavajo z naravo, njihov odnos do njenega varovanja pa naj bi spodbudila tudi sadika sadnega drevesa, ki jo dobi vsak novorojenec.
Kozjanski dvor
Številne omenjene aktivnosti Zavoda Kozjanski park so namenjene varovanju narave, odpiranju novih zaposlitvenih možnosti in zagotavljanju dodatnega zaslužka pridelovalcem hrane, pa tudi povečanju prepoznavnosti Kozjanskega in s tem odpiranje novih možnosti za turistični razvoj in obisk.
Kot pove županja Občine Kozje Milenca Krajnc, so domačini prepoznali priložnosti v gostinski in turistični dejavnosti. Zdaj je na območju občine že enajst ponudnikov s skupaj 90 prenočitvenimi zmogljivostmi in če je bilo leta 2019 ustvarjenih 1.600 prenočitev, jih je bilo lani že 4.600.
Pred dobrimi tremi leti so tako denimo odprli Hotel Kozjanski dvor v nekdanjem priljubljenem, a nekaj let slabo delujočem motelu Ribnik. Trije novi solastniki so objekt popolnoma prenovili, tako da ima zdaj restavracijo s 50 sedeži, pokrito teraso, kavarno in pivnico točenih piv.
Lani so dogradili tudi Savna svet s savnami. Kozjanski dvor stoji ob idiličnem ribniku, poleg njega so lani uredili Dvorni bar in prenovljeno teraso.
Kozjanski dvor ni le pridobitev za obiskovalce Kozjanskega, ampak tudi za lokalne pridelovalce, saj od njih odkupujejo pridelke, kar se odraža tudi v njihovi kulinariki.
V hotelu je 10 sob, vsaka je poimenovana po eni izmed starih sort jabolk. V jesenskem času ponujajo pakete, ki vključujejo tudi kopanje v Termah Olimia.
Tekst in fotografije: Cveta Potočnik