Meni Zapri

Skupaj za Kras – Zeleno srce Krasa

Med 1.100 prostovoljci, ki so danes pri Pomniku miru na Cerju zasadili 13.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst puhastega hrasta in črnike, je bila tudi ekipa našega Društva turističnih novinarjev Slovenije. Na pogorišču Goriškega in delno Komenskega Krasa naj bi sicer letos zasadili 18.000 sadik. 15.000 jih je zdaj že zasajenih, saj so jih včeraj 2.000 posadili predstavniki podpornikov dolgoročnega projekta obnove Zeleno srce Krasa.

Pomnik miru na Cerju stoji nad Vipavsko dolino.
Sadike pripravljene, da jih posadijo prostovoljci.

Zjutraj smo se pred Drevoredom hvaležnosti na Cerju začeli zbirati prostovoljci iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, veliko je bilo družin, najbolj opazna pa je bila skupina 120 članov nekdanjih brigadirjev iz Slovenije, Srbije in Makedonije, vsi smo bili opremljeni s krampi, lopatami in drugim orodjem.

Kamniti Kras je zahteven za sajenje.
Postopoma je sajenje potekalo navzgor po hribu.

Na kamnitih kraških tleh je seveda najprej potrebno poiskati primeren prostor z vsaj nekaj zemlje, potem pa izkopati dovolj globoko jamo za sadike. Ker vsi pač nismo vajeni sajenja so bili dobrodošli nasveti in pomoč gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije.

In sadika je v zemlji.
Po nekaj urah sajenja smo si turistični novinarji in vsi drugi prostovoljci privoščili počitek.
Po številčnosti prostovoljcev so izstopali nekdanji brigadirji.

Sodelovanje občin, ki jih je prizadel požar

Današnje pogozdovanje prostovoljcev je organiziral Turizem Miren-Kostanjevica, njegova direktorica Ariana B. Suhadolnik je ob dobrodošlici spomnila, da je julija ogenj uničil več kot 3.600 hektarjev Goriškega in Komenskega Krasa.

Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren-Kostanjevica

Župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar je ocenil, da bo verjetno trajalo veliko let, da bo Kras ponovno zelen. Na povabilo Judo zveze Slovenije se je danes pogozdovanja na Cerju udeležil tudi Hiromichi Matsushima, veleposlanik Japonske v Sloveniji, vidno prizadet ob pogledu na pogorišče je dejal, da današnje pogozdovanje razume kot delovanje v korist tako skupnosti kot vsakega posameznika.

Mauricij Humar, župan Občine Miren-Kostanjevica
Hiromichi Matsushima, veleposlanik Japonske v Sloveniji

Medtem je načrt sanacije v požaru poškodovanih gozdov pripravil tudi Zavod za gozdove Slovenije. je povedal njegov direktor Gregor Danev in tudi, da so stroški sanacije ocenjeni na več kot 47 milijonov evrov, večina načrtovanih del pa bo izvedena prihodnje leto in leta 2024.

Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije

Občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen so ustanovile skupni Center za obnovo pogorelega Krasa in s Fundacijo Vrabček podpisale pogodbo za zbiranje namenskih finančnih sredstev za obnovo Krasa, doslej so zbrali več kot 190.000 evrov.

Posledice požara so še vedno zelo vidne, čeprav si je narava tudi že nekoliko opomogla.

Iz zbranih donacij bodo sredstva porabili za sajenja sadik, vzpostavitev drevesnice za vzgojo avtohtonih sadik listavcev in ureditev učne poti Zeleno srce Krasa, ki bo povezala vse tri občine.

Tekst in fotografije: Cveta Potočnik