Cveta Potočnik – V Botaničnem vrtu v Sežani je nedavno potekalo uvodno srečanje vseh vpetih v čezmejni slovensko-italijanski Interreg projekt »Skupno upravljanje in trajnostni razvoj območja Matičnega Krasa«.
Cilj projekta je ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS Kras-Carso, strokovno in raziskovalno delo, ureditev čezmejnega geoparka Kras-Carso ter promocija geološke, naravne in kulturne dediščine Matičnega Krasa. Projekt sofinancira Evropska unija in je nadgradnja nekaterih še izpeljanih projektov Kras-Carso.
Projekt se torej nanaša na območje Matičnega Krasa, ki se razteza na območju dveh držav, Slovenije in Italije, med Tržaškim zalivom, Goriškim poljem, Vipavsko dolino, gornjo Pivko in Brkini.
Gre za edinstveno območje, prepoznavno po naravnih in kulturnih posebnostih ter kulturno krajino, ki jo je oblikoval človek, ki je način življenja prilagajal naravnim danostim.
Nosilni partner projekta je Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. Skupna vrednost je 4 milijone 375 tisoč evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3,5 milijona evrov, trajal pa bo do konca leta 2025.
Na slovenski strani je v projekt vključenih pet občin: Miren – Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje – Kozina, na italijanski strani pa 12, vsega skupaj pa sodeluje še 11 partnerjev z obeh strani meje in 13 pridruženih partnerjev. Med slednjimi sta tudi Slovenska turistična organizacija in Direktorat za turizem pri gospodarskem ministrstvu.
Kot je uvodoma na srečanju v Sežani povedal Aleš Vodičar, direktor Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov, je med največjimi izzivi projekta ustanovitev organizacije, ki bo po zaključku projekta upravljala z vsebinami, ki jih bodo razvili na območju geoparka, saj gre pri tem tudi za politične odločitve na občinskih in drugih ravneh.
Sedež te ustanove za upravljanje je predviden na območju nekdanjega mejnega prehoda Lipica. Tam bo hkrati vstopna točka v geopark, center za obiskovalce, podobna informacijska točka bo tudi v Sesljanu (Portopiccolo Sistiana) na italijanski strani. Z različnimi promocijskimi aktivnosti so po njegovih besedah na območju Krasa že začeli, saj so maja potekali čezmejni dogodki v sklopu praznika Teden evropskih geoparkov Kras-Carso.
Dogodka v Sežani se je udeležil tudi Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in v svetu, ki je poudaril, da je nedvomno pomembno tudi vključevanje v projekt slovenske manjšine v Italiji, tako se namreč še bolj prepleta skupni slovenski narodni prostor. Da gre pri ustanavljanju skupnega organa upravljanja za zahtevno nalogo, pa je ocenil na osnovi izkušen, ki so jih imeni na Goriškem, ki pa so lahko temu projektu tudi v pomoč.
Kot je povedal Andrej Sila, župan občine Sežana, jih pri realizaciji projekta čaka kar nekaj izzivov, saj si Matični Kras delita dve državi, vendar so osnova različni projekti, ki so potekali že zadnjih dvajset let. Oblikovanje trajnostno naravnanih turističnih ponudb in programov, je še ocenil, prinaša gradnjo mostov med skupnostnima na obeh straneh meje.
Medtem, ko bodo svoje pri uresničevanju projekta morale narediti občine, različne druge organizacije, inštituti in zavodi, ki delujejo na področju varovanja narave in kulturne dediščine ali se na znanstveni ravni ukvarjajo z raziskovanjem krasa in še posebej geologije, pa je za obiskovalce območja bodočega geoparka zanimivo predvsem, na kakšne nove načine bodo lahko spoznavali Matični Kras. Cilj projekta je namreč tudi spodbujanje turističnega razvoja območja in prilagajanje turistične ponudbe.
Čezmejna krožna pot in tematske poti
Turistično poznanih in že obiskanih posebnosti tega območja je veliko, od rek Reka in Timav, več kot 300 podzemskih kraških jam – med njimi seveda Škocjanske jame, Vilenica ter jami Grotta Gigante in Grotta Brischichi, Živi muzej Krasa, pa Doberdobsko jezero, Devinske stene, dinozaver Antonio, razstavljen v muzeju v Trstu, gradovi Štanjel, Devin in Miramare, arhitektura kraških vasi, kraške gmajne, Lipica, kulturna dediščina … Vse te naj bi povezala čezmejna krožna pot, dolga najmanj 200 kilometrov. Ob njej naj bi s pomočjo novih tehnologij na interaktiven in poljuden način predstavljali naravno in kulturno dediščino ter geološke točke Matičnega Krasa. Predvidene so tudi različne tematske poti.
Velik poudarek bo na kraškem kamnu in njegovi uporabi za gradnjo, v kamnoseški obrti, kiparstvu ter za postavljanje kraških suhih zidov oziroma v suhozidni gradnji nasploh. Ali kot je dejal predstavnik Univerze v Padovi, ki tudi sodeluje v projektu, kraški kamen lahko postane povezovalni element projekta, upravičeno si zasluži, da ga postavimo na svetovni zemljevid podobnega slovesa, kot ga ima kararski marmor.
Cilj projekta je tudi povezati lokalne pridelovalce pridelkov in ponudnike turističnih storitev ter organizacija skupnih dogodkov in prireditev. Za trajnostno prometno povezovanje bodo kupili električni kombi, ki bo vozil med turističnimi točkami na območju Matičnega Krasa.
Naslovna fotografija: Aleš Vodičar, direktor Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov
Fotografije: Cveta Potočnik