Cveta Potočnik – Pred Svetovnim dnevom turizma je v organizaciji Mestne turistične zveze Ljubljana potekala okrogla miza na temo »Prihodnost sožitja med prostovoljskim, javnim in komercialnim turizmom«. Udeleženci na njej so ugotovili, da sožitje ima prihodnost, če bo na vseh ravneh in med vsemi različnimi turističnimi organizacijami obstajalo povezovanje in sodelovanje z upoštevanjem principov trajnosti ne le na okoljskem področju, pač pa tudi na družbenem in ekonomskem. Turistična društva in zveze želijo tudi v prihodnje imeti v turizmu pomembno vlogo, je pa res, da je prostovoljne člane in sodelavce težje najti v urbanih okoljih.
Okrogla miza v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je potekala v znamenju 120‐letnice Turistične zveze Slovenije, 120‐letnice prostovoljne turistične dejavnosti v Ljubljani in 80‐letnici Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana.
Na okrogli mizi so sodelovali Dominik Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije, Tjaša Tarner iz Direktorata za turizem pri MGTŠ, Martina Gojkošek iz Slovenske turistične organizacije, Inka Nose, direktorica Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana, Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zlatko Kavčič, predsednik TD Lesce, Samo Zajc, predsednik ljubljanskega Olepševalnega društva Rožna dolina in Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek. Pogovor je vodil Drago Bulc, častni predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Organiziranost turizma se je v Sloveniji skozi leta spreminjala, sprva so nastajala prostovoljna turistična društva, z razvojem turizma pa so se številne dejavnosti prenesle v različne profesionalne organizacije in zavode. Za začetek organiziranega turizma lahko štejemo leto 1905, ko je na pobudo takratnega župana Ivana Hribarja v Ljubljani bila ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem.
Najstarejše društvo, ki deluje v Ljubljani že 120 let, je Olepševalno društvo Rožna dolina. Kot pove Samo Zajc, je na začetku, leta 1903 društvo denar za svojo dejavnost zbralo na veselicah, ki so jih obiskovali ljubljanski meščani. Društvo je še vedno aktivno, poleg organizacije različnih prireditev, si zadnja leta predvsem prizadeva, da kapital ne bi še bolj, kot je že z novimi gradnjami, iznakazil te ljubljanske soseske vil.
Kot je dejal Drago Bulc, predsednik Mestne turistične zveze Ljubljana, so podobno kot to društvo iz Rožne doline, aktivna tudi nekatera druga obmestna ljubljanska društva, medtem ko je v mestu Ljubljana samem prostovoljno društveno delovanje zamrlo, zdaj pa iščejo poti, kako bi ga obudili.
120 let že obstaja tudi Turistično društvo Podčetrtek, bilo je začetnik razvoja Atomskih toplic, današnjih Term Olimia. Med slovenskimi občinami izstopa po tem, da so se različni ponudniki storitev za goste vzporedno z zdraviliščem začeli razvijati tudi v njegovem zaledju, na širšem območju. Boštjan Misja, je povedal, da je to mogoče pripisati zlasti dejstvu, da so vsi vpeti v turizem med seboj povezani, ljudi ozaveščajo o pomenu urejenosti kraja, organizirajo različne prireditve in izobraževanja. Eden izmed pomembnih ciljev je privabiti k sodelovanju mlade, kar uresničujejo s turističnim krožkom na šoli, sodelovanjem mladih na sejmih in drugih dogodkih.
Turistično društvo Lesce šteje kar 2.000 članov, upravlja s Kampom Šobec in celotnim Rekreacijskim parkom Šobec. Posebnost tega društva je, da je poleg prostovoljnega dela, gospodarsko dejavnost organiziralo v več podjetjih, ki finančno podpirajo aktivnosti na področju turizma in okolja na širšem območju. Zlatko Kavčič je poudaril, da so turistična društva nekoč dobila denar pobran s turistično takso in da bi znova moralo biti tako. Ob tem, da je ocenil, da se je turizem preveč profesionaliziral, je hkrati menil, da brez prostovoljcev ne gre, jih je pa potrebno organizirati.
Na okrogli mizo so podelili priznanje Zlati zmaj Turistični zvezi Slovenije, Olepševalnemu društvu Rožna dolina, Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana in Slovenski turistični organizaciji.
Delovanje Turistične zveze Slovenije in turističnih društev sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, med prihodki za posamezne projekte pa je tudi nekaj drugih javnih sredstev.
Slovenska turistična organizacija se zaveda pomena prostovoljcev povezanih v turistično zvezo in društva, saj ti delujejo v interesu lokalnih prebivalcev in na področju izobraževanja., Če lokalni prebivalci niso zadovoljni, ni mogoče pričakovati, da bodo gostoljubni.
Usposobljeni zaposleni v gostinstvu in turizmu so odločilni, zato si na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani po besedah Inke Nose prizadevajo, da bi dijakom omogočili čim več videti in spoznati na terenu, saj je dodana vrednost na terenu in ne v šolskih klopeh.
Na zanimiv način se v turizem vključuje Muzej za arhitekturo in oblikovanje, s tako imenovanim nanoturizmom. S tem poimenovanjem opredeljujejo v muzeju alternativo obstoječim modelom turizma, dogodke in aktivnosti, ki dajejo turistu možnost aktivnega vključevanja v lokalno dogajanje.
Fotografije: Iztok Pipan in Cveta Potočnik
Naslovna fotografija: okrogla miza na temo »Prihodnost sožitja med prostovoljskim, javnim in komercialnim turizmom”