Renata Picej – Hišice kot iz pravljice, pa ne iz tiste z naslovom Janko in Metka, kjer slaščice prekrivajo kočo sredi gozda, temveč hišice, kot čarobne koče po hribih in holmih, ozaljšanih s trtnimi viticami in diamanti iz grozdja, ko se leto prikloni jeseni. Turizem v zidanicah je turistični produkt, ki sloni na ponudbi zidanic kot avtentični in unikatni ponudbi namestitve sredi vinogradov.
Zgodba o zidanicah in turizmu
Idejni oče turizma v zidanicah je kmalu po milenijumu postal Matjaž Pavlin, danes še vedno aktivni član konzorcija, s svojimi zidanicami. V tistih časih pa je bil Pavlin direktor novomeškega Kompasa, ko so v okviru LAS Dolenjske in Bele krajine in s pomočjo občine Mirna Peč kot nositeljico, ter v sodelovanju z Razvojnim centrom (RC) Novo mesto, uspešno zastavili projekt, s pomočjo katerega se je razvil model razpršenega hotela za trženje zidanic v vinorodni deželi Posavje. Pozneje sta se projektu pridružila tudi Obsotelje in Kozjansko. RC pa v Konzorciju Turizem v zidanicah, ki ga promovirajo in tržijo, trenutno prešteva okoli 50 zidanic. Zidaniški turizem se zdaj širi še na območje Posavja, Haloz in Lendavskih goric. Lani so zabeležili 8.400 nočitev, letos pa se že približujejo številki 10 tisoč – pri čemer se največja koncentracija zidanic nahaja na območju Trške gore.
In prav tja, nas je nedavno povabil RC Novo mesto. Po izjemno slikovitem vinskem griču s cerkvico na vrhu, smo stopali, ko je deželo belil sneg in so bili trsi zaledeneli pomniki vinogradniške umetnosti. Po kleteh je v sodih radostno dihalo vino.
Takoj na začetku smo slišali nekaj več o dveh vrstah produktov zidaniškega turizma in sicer o “Odprtih zidanicah” in “Turizmu v zidanicah”. V prvih lahko gostje dobijo domače vino in narezek, v tistih z registrirano dejavnostjo pa tudi drugo pijačo in hrano. Druga vrsta pa so zidanice, kjer obiskovalcem nudijo tudi nastanitev.
Člani Društva vinogradnikov Trška gora so za boljše trženje poskrbeli z odlično informacijsko podporo v obliki tabel z navedbo odprtih – dežurnih zidanic. Teh je trenutno 11. Vsako soboto in nedeljo, med 9. in 19. uro, jih je odprtih le 5. Vstopne točke z označevalnimi tablami pa so Črešnjice – Jelše, Sevno – Kmetijska šola Grm in Ždinja vas – gostilna Pugelj. Na njih lahko popotnik vsak vikend prebere kje se ga bodo razveselili. Poleg tega je vsak petek aktualen seznam objavljen tudi na spletni in facebook strani ter instagram profilu društva. Med zidanicami vodi dobro označena pot, po kateri se lahko pohodniki orientirajo s kažipoti.
Dodana vrednost tega produkta je zgodba o vse večjem krčenju in sekanju družinskih vinogradov, zlasti na območju Dolenjske. Zidanice se iz gospodarskih spreminjajo v stanovanjske objekte, s čimer postopoma izginja tudi značilna dolenjska kulturna krajina s svojo vinogradniško podobo. Podoben trend se beleži po vsej Sloveniji, z izjemo Goriških Brd.
Klet naj se odpre in miza okrasi s hrano
Klet naj se odpre in miza okrasi s hrano potem ni ovir za uživanje prav posebne oblike turizma. Naša prva postaja je bila zidanica Viktorja Rataja, kjer smo izvedeli nekaj podrobnosti o tovrstnem turizmu. Zidanica Rataj 1 ponuja pravo udobje in ima poleg čudovitega razgleda, celo kamin na drva, savno v kopalnici, zunanjo prho in vročo kad, pa tudi ključ do vinoteke je v ponudbi …
V odprti zidanici Pavlin, prav tako na razgledni Trški gori, pa so nas gostitelji pričakali z razkošnim šopkom domačih, tradicionalnih dobrot. Pravzaprav se je miza šibila od pogač, kruhov, narezkov, krvavic, pečenic – vse ob spremljavi ustreznih prilog in zelenjave, dokler ni prišla na mizo še glavna jed izpod peke; več vrst mesa, krompir, zelenjava… Da ne govorim o zaključku kulinaričnega užitka, stkanega iz zavitkov, štrudlov in potic. In seveda je bil v kozarcih – On! Cviček! Dolenjski posebnež iz zvrsti rdečih in belih sort grozdja. Vinogradniki poleg t. i. cvičkovih sort – žametne črnine, modre frankinje, kraljevine in laškega rizlinga – pridelujejo tudi druga sortna vina in penine.
Vino izza vrat Kartuzije Pleterje, najstrožjega moškega reda Rimokatoliške cerkve
Zdaj je že več kot leto dni, ko je vodenje gospodarstva Kartuzije Pleterje, najmlajše in edine še živeče skupnosti kartuzijanov pri nas in v JV delu Evrope, iz rok Jožeta Simončiča, prevzel novi ekonom Marko Cvelbar, dipl. ing. agronomije in hortikulture. Bil je naš vodja na poti spoznavanja pleterskih vin, tudi penine Ressel. Med drugim je povedal, da ima samostan pet hektarjev vinogradov, pet hektarjev sadovnjakov, 500 hektarjev gozdov ter številne travnike in njive. Poleg vinogradništva se ukvarjajo še z žganjekuho, čebelarstvom in sadjarstvom. Imajo stare in odporne sorte jablan in hrušk, kartuzija pa je še posebej znana po pleterski hruški, ki raste in dozori v steklenici, pa tudi po pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč.
Kartuzija Pleterje je med ustanovnimi člani Zadruge Konzorcij cviček, ustanovljene leta 2004. Združuje 12 članov, ki so večji proizvajalci cvička na Dolenjskem ter zagotavlja kakovost in preverjeno geografsko poreklo. Prepoznamo jih po značilni konzorcijski steklenici z navojnim zamaškom, kjer je na vsakem zamašku logotip z napisom Konzorcij cviček in natisnjena številka steklenice.
Pleterska vinska klet je med najstarejšimi v Sloveniji, saj je bila zgrajena pred 600 leti, ko je Celjski grof Herman II. postavil pod Gorjanci srednjeveško kartuzijo; danes je v njej 16 menihov, med njimi dva Slovenca. Še danes je klet predvsem cvičkova klet, čeprav pridelujejo tudi mašno vino, vrhunska sortna vina, predikate in peneča vina. Vsa pleterska vina tržijo pod blagovno znamko PLETÉR.
Besedilo je bilo sprva objavljeno v Dnevniku, 10. decembra 2025
Fotografije: Renata Picej
Naslovna fotografija: Viktor Rataj je bil prvi, ki je med lastniki zidanic začel s ponudbo bivanja.