Cveta Potočnik – Štart ene izmed etap mednarodne kolesarske Dirke po Sloveniji bo letos prvič v zgodovini v Radljah ob Dravi. Gre za 2. etapo 18. junija s štartom ob 11.30, imenuje se tudi Drava Bike, po daljinski Dravski kolesarski poti torej, ki povezuje številne kraje v Dravski dolini. Z uvrstitvijo med kraje, skozi katere poteka Dirka po Sloveniji, si v Radljah obetajo še več gostov s kolesi, ki bodo seveda spoznali ne le raznolike kolesarske poti, ampak tudi vse druge kulturne in naravne zanimivosti v dolini med Kozjakom in Pohorjem.
Dravska kolesarska pot, ki sicer poteka skozi štiri države, ni edina daljinska pot, v katero so vključene Radlje ob Dravi. Pred kratkim so se z drugimi koroškimi kraji vključile v mednarodni projekt Meridiem Trail, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko izključno po že obstoječih kolesarskih poteh in trasah. V Sloveniji pot vstopa v Radljah ob Dravi, kjer se priključi na Dravsko kolesarsko pot in se nadaljuje do Dravograda od tam naprej pa se vrne v Avstrijo.
Več kolesarskih poti, tako lažjih za rekreativno kolesarje, kot tudi zahtevnejših po gorskih terenih na Kozjaku in Pohorju, se začne in konča pri Vodnem parku Radlje ob Dravi. To je edini biološki bazen v Sloveniji, kjer čistočo vode zagotavljajo izključno naravni procesi, z naravnimi filtri prek vodnih rastlin. Ob parku je postajališče za avtodome in nekaj glamping hišic. Vodni park je čez zimo zaprt, znova ga bodo odprli v drugi polovici junija, ko bodo tudi sprejemali goste v bližnjih glamping hišicah in postajališču za avtodome ter izposojali električna kolesa.
Gozdovi Pohorja in Kozjanskega so tisto naravno bogastvo Radelj ob Dravi, ki dajejo veliko možnosti ne le za kolesarjenje in pohodništvo, pač pa tudi za siceršnji turistični razvoj. Kulturni krajini na tem območju pa dajejo pečat tudi obsežna hmeljišča Hmeljarstva Čas. Mimo njih nas vodi pot od Vodnega parka mimo butične pivovarne Time Brewery v mestno središče.
Ob obisku pivovarne, ki si jo lahko skupine tudi ogledajo, izvemo, da že nekaj let hmelj obirajo izključno s sodobnimi stroji. Nekoč je bilo drugače, pri obiranju je pomagala večina prebivalcev, cele družine, tudi otroci. Hmeljarstvo ima v Dravski dolini že dolgo tradicijo, z njim se je ukvarjal tudi sonaravni gozdar Franjo Pahernik, ki je imel nasade hmelja v Vuhredu.
Inženir gozdarstva Franjo Pahernik sodi med pomembne može gospodarskega in družbenega življenja Dravske doline zlasti iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Njegovo uspešno vpeljevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na Koroškem in zgodovina zavedne slovenske rodbine Pahernik sta podrobno predstavljena v že obnovljenem delu Dvorca Radlje.
V dvorcu, katerega celovito obnovo bodo končali letos jeseni, je namreč že postavljena interaktivna muzejska predstavitev bogate dediščine gozdarstva in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Dravski dolini. Poučna sta predstavitev, kaj vse je gozd in virtualno doživetje Pahernikovega gozda na severnih pobočjih Pohorja nad Vuhredom z 250 let staro mogočno Pahernikovo smreko.
Muzej za zdaj obiskujejo najavljene skupine, za javnost pa ga bodo odprli jeseni, ko bo tudi končana celovita prenova Dvorca Radlje in velikega angleškega parka pred njim.
V Radlje ob Dravi veliko obiskovalcev pritegnejo kulturne, glasbene in druge prireditve v sklopu Radljevanja, ki ga izpostavljajo kot kulturno popotovanje, ki povezuje. Letos bodo Radljevanje organizirali četrtič, začeli so ga s koncertom Big Foot Mama – Akustičnih 35, nadaljevalo pa se bo septembra s tradicionalnimi Serenadami slovenskih popevk.
Naslovna fotografija: Kolesarjenje po Dravski dolini, foto: Tomo Jeseničnik, RRA Koroška
Fotografije: Cveta Potočnik