Cveta Potočnik, revija Horizont, 10. julij 2019 – Kaj imajo skupnega upokojeni ravnatelj, učitelj slovenščine, humorist, Ježkov nagrajenec in v prvi vrsti Belokranjec Toni Gašperič ter turizem onkraj Gorjancev? To so hudomušne ideje, ki so zaživele z ustanovitvijo Svobodnega belokranjskega ozemlja in ponudbo izvirnih doživetjih za obiskovalce Bele krajine, kakršnih v Sloveniji (in tudi širše) sicer ne najdemo.
Morda je ideji, da posebnosti in danosti, preteklost in sedanjost Bele krajine obiskovalcem predstavijo skozi humorni pristop in ustanovijo Svobodno belokranjsko ozemlje botrovala prometna odmaknjenost pokrajine od upravnih središč ali želja spomniti, da je bilo med drugo svetovno vojno tod svobodno partizansko ozemlje, ali želja, da bi Belokranjci zaščiti svojo prijaznost in jo delili z obiskovalci. Botrovalo ji je to slednje, nam pove zgovorni Toni Gašperšič, ko smo se pri sestopu z Gorjancev v znani Gostilni Badovinac na Jugorju med nedavnim obiskom ustavili tudi slovenski turistični novinarji z našimi gosti, novinarji iz več drugih držav. Pove nam, da so skupaj z gostilničarjem Petrom Badovincem in karikaturistom Brankom Babićem pred nekaj leti bolj v šali kot zares ustanovili to državo v državi, natisnili pasoše in samolepno vinojeto, brez katerih ni mogoče nadaljevati poti po deželi belih brez.