Turistično gostinska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije je na vlado skupaj z Združenjem hotelirjev Slovenije, Združenjem igralništva Slovenije, Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč, Kongresnim uradom Slovenije, Združenjem turističnih agencij Slovenije, Sekcijo za gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije, Združenjem Slovenia Outdoor, Združenjem slovenskih žičničarjev – GIZ in Zbornico gorskih centrov poslala ministrstvom za gospodarstvo, delo in finance ter vladi predlog dodatnih ukrepov za premostitev brezizhodnega položaja panoge.
Zapisali so, da predlogi ukrepov novega interventnega zakona v sprejemanju niso rešitev za turistično panogo in da so turistična podjetja primorana izbirati med masovnim odpuščanjem ali čakanjem na delo le s 50 % nadomestilom za zaposlene (ki ga podjetja lahko koristijo ob izrednih razmerah), kar pa bo pahnilo delavce v eksistenčno krizo, državo pa obremenilo z rekordnim številom brezposelnih.
Turistična združenja predlagajo avstrijski model pomoči, in sicer državno pomoč v znesku 1.000 € glavarine na delavca v turistični industriji na mesec ali urgentno dopolnitev predloga interventnega zakona v zvezi s čakanjem na delo doma, in sicer tako, da plače zaposlenih v primeru čakanja na delo doma v višini 80 % plače prevzame država, 20 % pa delodajalci.
Turistična združenja na področju finančno likvidnostih ukrepov predlagajo:
- zagotovitev likvidnostnih sredstev v obliki nepovratnih sredstev, subvencioniranje izpada prihodkov turističnim družbam,
- oprostitev vseh prispevkov in davkov na plače za vse zaposlene v turizmu in gostinstvu za leto 2020,
- oprostitev davka od dohodka pravnih oseb za 2019 in 2020 ali podaljšanje rokov za plačila davkov in znižanje davčne stopnje,
- znižanje davka od iger na srečo za leti 2020 in 2021,
- oprostitev plačila vodnih povračil in koncesij za leti 2020 in 2021,
- oprostitev plačila nadomestil za stavbna zemljišča za leti 2020 in 2021,
- zagotovitev nepovratnih sredstev za nujne investicije,
- neupoštevanje de minimisa pri subvencioniranju, saj sicer številne turistične družbe ne bodo mogle kandidirati za ta sredstva,
- sprejem zakonske podlage, ki bo uredila odlog vračanja vplačil potnikov za nerealizirana potovanja,
Na področju delovno – pranih ukrepov združenja predlagajo:
- uvedbo skrajšanega delovnega časa,
- ukrepi pomoči samozaposlenim,
- uveljavljanje delnega povračila nadomestil plač delavcev v dolžini 6 mesecev,
- pri interventnem zakonu v zvezi s čakanjem na delo doma upoštevati specifiko zimskih destinacij (prisotnost presežnih ur, dopustov),
- odpravo administrativnih zahtev po obveščanju inšpektorata za delo in zapisa v pogodbah o zaposlitvi, da delavec dela od doma,
- podaljšanje roka za zaposlitev tujcev po prevzemu delovnih dovoljenj na 60 dni,
- zakonsko ureditev prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (izjema interes delodajalca),
- začasno opustitev 1. odst. 162. člena ZDR-1, ki določa, da je mogoče letni dopust izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna,
Združenja so v predlogu zapisala še, da naj se med marketinškimi ukrepi uvedi voucherski sistem, ki bo spodbudil domače povpraševanje potem, ko bi se razmere normalizirale.
VIR: Turistično gostinska zbornica