Meni Zapri

Petoviona, Colonia Ulpia Traiana Poetovio, Ptuj – vse to je najstarejše mesto v Sloveniji

Eden izmed ciljev študijske poti je bilo spoznavanje bogate etnografske dediščine Ptujskega polja v pustnem času. V Markovcih pri Ptuju smo spoznali tradicijo korantov in fašenka, predvsem pa slišali, da različni pustni liki vsako leto znova zaživijo v času od svečenice do pepelnice. Ob pustni zbirki korantov v stavbi občine sta župan Milan Gabrovec in predsednik tamkajšnjega turističnega društva Franc Brodnjak poudarila, da so v Markovcih doma  koranti, pravzaprav markovskih korantih in ne kurenti. Slišali smo celo šalo, da če bi v kateri tamkajšnjih gostilen govorili o kurentih, bi nas domačini kar nesli skozi vrata.

 

Milan Gabrovec, župan Občine Martjanci

Korant je najbolj prepoznavna maska Markovcev in okoliških vasi, še vedno pa v bolj ali manj nespremenjeni obliki obstaja še vrsta drugih raznovrstnih mask. Značilni so tudi pokači, to so fantje, ki v noči iz drugega na tretji februar, ko odbije polnoč, začno zamahovati z biči in glasno pokati.

Ženske so v predpustnem času zaposlene z izdelovanjem rož iz krep papirja, iz katerih nato izdelajo značilno pustno okrasje, tako imenovane dühe.

 

Etnološka razstave v občinski stavbi v Markovcih

Skrbnik etnološke razstave v občinski stavbi je Etnološko društvo Markovci v sodelovanju s Turističnim društvom Markovci, društvo se med drugim zavzema za to, da se pustni liki pojavljajo samo v fašenskem času.

Da gre pri kurentovanju, obhodih kurentov po vaseh in povezanim obredjem za pomembno etnografsko dediščino je na Ptujskem gradu ob zbirki pustnih mask Dravskega polja poudaril tudi Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov Slovenije. Tudi zaradi prizadevanj zveze, ki je bila ustanovljena leta 2014 in šteje danes približno 1.100 članov iz 24 društev, so kurentova obredja vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. »Zmoten je stereotip, da kurent preganja zimo, za kurenta je staro obredje mističen dogodek, kurenti so bratje po zvoncih, ki si prizadevajo za življenje v sozvočju z naravo in sočlovekom,« je poudaril Ivančič.

 

Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov

Zaradi ohranjanje vrednost, ki jih predstavlja kurent, se v zvezi s pomočjo kodeksa borijo proti komercializaciji lika, še zlasti ker se zavedajo, da je kurentovo obredje živ pojav, ki ni povsem imun na spremembe. Vendar morajo biti te premišljene in obredja ne smejo oddaljevati od prvobitnosti.

Zbirka pustnih likov na Ptujskem gradu

Ivančič je napovedal, da bodo predvidoma 3. februarja prihodnje leto odprli Kurentovo hišo nasproti Ptujskega gledališča, v kateri želijo prikazati mističnost občutij, ki jih doživlja kurent.  

Arhitekturna in stavbarska dediščina

Ptuj, najstarejše slovensko mesto, premore številne zgodovinske zgradbe, zanimiva pa je tudi  arhitekturna dediščina podeželja, na študijski poti smo jo spoznali v najstarejši obnovljeni kmečki hiši – Dominkovi domačiji v Gorišnici in Čüškovi domačiji v Dornavi ter v Dvorcu Dornava.

Obnovljena Dominkova domačija v Gorišnici je stara več kot 300 let in velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo, grajeno v panonskem stilu. Domačijo so, potem ko jo je kupila Občina Gorišnica, v celoti prenovili v letih od 1997 do 1999, danes je muzej na prostem, lep primerek cimprane hiše, krite z rženo slamo in v celoti lesene. Predstavila nam jo je vodnica, sicer upokojena učiteljica Frida Zorle in jo opisala kot hišo, ki diha, pozimi je v njej toplo, poleti pa prijetno sveže.

 

Notranjost Dominkove domačije s fotografijo Dominikove Kate, zadnje lastnice

Dominkovo hišo pogosto obiskujejo šolske skupine, ni pa stalno odprta za oglede, zanje se je mogoče dogovoriti na občini. Pred domačijo zdaj urejajo informacijski center.

Po lokalni cesti Gorišnica – Spuhlja pridemo do Dornave, kjer obiščemo Čüškovo domačijo, še en primer lepo obnovljene kmetije na Ptujskem polju in v deželi Lükarjev, katerih zgodba nedvomno zasluži pomembno mesto v turističnih podobi Ptujskega polja in Slovenskih goric.

 

Čüškova domačija v Dornavi

Med ogledom Čüškove domačije izvemo številne podrobnosti o pridelavi lüka, te rdeče sočne in zmerno ostre čebulo, ki so jo bojda v te kraje prinesli Turki pred kakšnimi 300 leti. Odkar je propadajočo kmetijo obnovila Občina Dornava zanjo skrbi Turistično-etnografskemu društvu Lükari. Kmetija ni le muzej lükarstva, ampak hiša raznovrstnega dogajanja.

 

Spletanje lüka v vence

Osrednja prireditev, ki jo organizira društvo, je tradicionalnem Lükarski praznik, priložnost, da pridelava lüka in številna opravila ter navade  povezane z njo ne bi šla v pozabo.

 

Turistično-etnografskemu društvu Lükari ima lastno njivo, na kateri prideluje lük.

Dvorec Dornava

Ko po lepem drevoredu pridemo v Dornavo, najprej zagledamo mogočni baročni Dvorec Dornava z velikim parkom, ki se mu, potem ko je bil dolga leta zaprt, vendarle obeta celovita prenova. Končana so obnovitvena dela v kapeli dvorca, zdaj poteka obnova in rekonstrukcija znamenite oranžerije v parku. Lani so izdelali idejno zasnovo za celovito obnovo dvorca in določili vsebine, ki naj bi v njem zaživele po obnovi. V dvorcu naj bi tako uredili prostore za razstave, prodajno galerijo, kavarno in muzejske zbirke, tudi nekaj hotelskih sob, učilnice in restavratorske delavnice. To naj bi omogočilo, da bi v dvorcu lahko delovali različni javni zavodi, društva in ponudniki kulturnih dogodkov.

Dvorec Dornava
Dvorana v Dvorcu Dornava

Potovanje nazaj v obdobje Rimljanov

Pomembno za prepoznavnost Ptuja v slovenskem in širšem prostoru je obdobje rimskega imperija. Stari Rimljani so mestu nadeli ime Poetovio oziroma Petoviona, bil je mogočna vojaška postojanka z občasno tudi 40.000 prebivalci in tudi eno najpomembnejših središč mitraizma v tedanji Evropi.

 

Kar 1200 rimskih oprav imajo v društvu Poetovio LXIX.

Najbolj celovito in več kot dve desetletji dolgo uresničuje oživitev obdobja Rimljanov na Ptuju in prikaz življenja v starem Rimu na inovativen način Društvo Poetovio LXIXDruštvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Že več kot deset let je minilo, odkar je društvo organiziralo Rimske igre, prvič v Termah Ptuj, kjer je bil takrat direktor Andrej Klasinc, idejni oče iger in predsednik društva. Na igrah več kot 800 udeležencev predstavi življenje in običaje v starem Rimu, potekajo po vsem Ptuju z izjemo let, ko jih je onemogočila pandemija zaradi korone.

Andrej Klasinc, idejni oče kampa in predsednik Društva Poetovio LXIX – Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj v rimskem amfiteatru

V želji, da se ta veličasten dogodek ne bi odvijal le enkrat v letu, so pred nekaj leti na Štukih,  delu Mestnega vrha, na štirih hektarih začeli urejati Rimski Kamp Poetovio, od Ptuja oddaljen le dva kilometra. V park se povzpnemo po poti, ob kateri so na stebrih postavljene replike rimskih boginj in orla, kot Jupitrovega simbola in tudi enega od vojaških znamenj, ki so jih nosile rimske legije.

Steber z orlom

Gre pravzaprav za tematski park, polovica je namenjena kmetijski dejavnosti, na njem je nasad jablan, zasadili so razna zelišča, vinsko trto in žita.

V drugo polovico kampa so umestili Rimsko hišo Domus, ki lahko pod streho sprejme dvesto ljudi na pogostitev z rimskimi jedmi in hrani največjo zbirko amfor v Sloveniji. Pred Domusom so umestili repliko opekarske rimske peči, ki je osnova za eksperimentalno arheologijo, torej prikaz, na kakšen način so nekoč izdelovali različne predmete. V kampu pa gre za prikaz izdelovanja oljenk, sklede in druge lončevine, značilne kakovostne rimskodobne keramike Terra Sigillata. Prav eksperimentalna arheologija je ena izmed najbolj prepoznavnih vsebin kampa.

Pogled iz Rimskega kampa Poetovio na Ptujski grad

Idej za dograjevanje kampa kot da kar ne zmanjka, med zadnjimi pridobitvami je rimski teater na prostem, ki lahko sprejme kar 800 ljudi, izjemna pa je tudi njegova lega, iz njega se namreč odpira lep pogled na Ptujski grad, nekoliko drugačen, kot smo ga navajeni na primer z drugega brega Drave.

Za letos načrtujejo uvajanje novih načinov trženja in predstavitev, podprtih z informacijsko tehnologijo in trženje 24 in 48 urnih programov »Jaz Rimljan«. V letu 2024 se nameravajo potegovati za Evropsko nagrado za inovativni turistični produkt.

Svetišča mitraizma

V času rimskega imperija se je na območju današnjega Ptuja s prihodom vojakov iz vzhodnih dežel razširil mitraizem, perzijska vera, ki časti Sol (bog sonca) in njegovega odposlanca na zemlji – Mitro. Skrivnostnih obredov so se udeleževali le moški.

I. Mitrej na Spodnji Hajdini so ohranili in situ.

Na območju Ptuja je bilo odkritih pet svetišč boga Mitre. Z vodnico Renato Čeh, sicer muzejsko pedagoginjo iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, smo si ogledali I. mitrej na Spodnji Hajdini, ki so ga odkrili konec prejšnjega stoletja. Ker je bil ohranjen zelo dobro, so mitrej ohranili na mestu izkopa in ga obdali z zaščitno stavbo. Poleg oltarja, reliefov in kultnih podob je v mitreju eden najlepših mitraičnih spomenikov, kip Mitre, ki vleče bika.

V. Mitrej, ki so ga našli leta 1886, pa je danes v dogovoru s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož razstavljen v ptujskem Hotelu Mitra.

V. Mitrej je razstavljen v ptujskem Hotelu Mitra na Prešernovi ulici.

Hotel Mitra s tematsko opremljenimi sobami  torej nosi ime iz rimskih časov, prav tako Grand Hotel Primus v Termah Ptuj, pa to še zdaleč ni vse, kar na Ptuju priča o enem izmed najbolj pomembnih obdobij mesta: tu so še Orfejev spomenik, ki še vedno stoji na istem mestu, kamor so ga postavili Rimljani, Arheološki park Panoramana, …

Bogata vinska tradicija

Bogata zgodovina Ptuja je tesno prepletena z vinsko tradicijo že od rimskega obdobja naprej. Zelo pomembno je obdobje, ko so v mesto prišli minoriti. Na Ptuju so zgradili samostan in pod njim v središču mesta uredili tudi vinsko klet, ki je začela delovati leta 1239. Vse od takrat sta na Ptuju živa neprekinjeno kletarjenje in vinarstvo.

Ptujska klet, najstarejša klet v Sloveniji, je danes znana po blagovnih znamkah Pullus, Haložan, Pinky Chick in Petovia. France Brodnjak, ki nas popelje po vinski kleti, med drugim pove, da je prva zaščitna znamka slovenskih vin iz leta 1969 pripadla prav ptujskemu sauvignonu Rimljan Anno 69 letnika 1968.

Sauvignonu Rimljan Anno 69 letnika 1968 iz Ptujske kleti

Skupna kapaciteta treh kleti, ki jih upravljajo, je pet milijonov litrov vina. V arhivu, ki ga je konec 19. stoletja ustanovil Josef Ornig, tedanji župan, danes hranijo skupaj 170.000 steklenic, med njimi tudi prav posebno vino Zlata trta 1917.

Kurent je med drugim zaščitnik vinske trte in v Ptujski kleti v zadnjih letih dozoreva kurentovo vino Mistik, plod sodelovanja med kletjo in Zvezo društev kurentov, ki nadaljujeta dve tradiciji, ki dajeta identiteto Ptuju, Slovenskim goricam in Halozam. Vino ima vsako leto isto ime, le sorta je druga, grozdje zanj pa trgajo na društveni trgatvi.

Kurentovo vino Mistik

Za kolesarje je v Halozah in Slovenskih goricah veliko poti

Mestno jedro Ptuja  ni prav veliko, prehodili ga bomo zlahka peš, tudi če se povzpnemo na Ptujski grad, si je pa mogoče izposoditi tudi kolo. Ptuj je vključen v kolesarsko transverzalo Drava Bike, po njej je denimo iz Ptuja mogoče kolesariti do Maribora ali pa mimo Ptujskega jezera, največjega slovenskega umetnega jezera, in skozi Gorišnico do Ormoža.

 

510 km dolga kolesarska transverzala Drava Bike, je v Sloveniji sicer dolga 145 km in postaja ena pomembnejših slovenskih državnih kolesarskih povezav, ki izkorišča vedno bolj priljubljeno kolesarjenje in postaja pomemben element tudi v ponudbi Ptuja, Ptujskega in Dravskega polja.

Turistični novinar Milenko Šober je rojen na Ptuju

Na slikoviti Prešernovi cesti smo se na poti od Hotela Mitra proti Gostilni Amadeus ustavili pred rojstno hišo Milenka Šobra, doajena turističnega novinarstva v Sloveniji in dolgoletnega radijskega novinarja. Milenko Šober je tudi ustanovitelj predhodnice našega društva – Sekcije turističnih novinarjev Slovenije pri Društvu novinarjev Slovenije. Na njegovi rojstni hišo smo s podporo Občine Ptuj, Zavoda za turizem Ptuj in Petra Vesenjaka pred dvema letoma odkrili spominsko ploščo.

Tekst in fotografije: Cveta Potočnik