V ljubljanski Galeriji fotografija bo do 11. februarja na ogled razstava Mankice Kranjec – fotografski projekt Spregledane, ki v ospredje postavlja delavke in jim daje glas. Na piedestal postavlja ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi, v času krize pa se ne zlomi. To so medicinske sestre, dostavljavke hrane, trgovke, učiteljice, poštarke, policistke, gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji, šoferke in mnoge druge, ki v času različnih kriz skrbijo, da življenje nemoteno teče naprej. Te delavke so temelj naše družbe in so junakinje našega vsakdana. In čeprav so nadvse pomemben del naše družbene ureditve, pa niso vedno tudi spoštovane in opažene. Ta nevidna delovna sila, ki je pogosto spregledana, skrbi, da sistem ne razpade, ko ga drugi potrebujemo.
Z edinstveno umetniško-dokumentaristično interpretacijo avtorica v ospredje postavlja nevidne akterke naše družbe, hkrati pa predstavlja nekaj resničnih junakinj »iz zakulisja«, ki pogosto ostajajo spregledane. S posnetimi dokumentarnimi portretnimi fotografijami avtorica prikazuje prepletanje in prekrivanje številnih vlog, ki jih delavke imajo. Predstavlja ženske različnih starosti, z različnimi verskimi in socialnimi ozadij. Hkrati pa povezuje njihove vloge na delovnem mestu in doma. Fotografinja sledi ideji plastenja vlog, zato je kot osrednji medij izbrala sodobno tehniko tiska z lentikularno folijo, ki omogoča prav to – prelivanje podob, ki prehajajo druga v drugo. In na trenutke ustvarjajo občutek večplastnosti. Slika pa se ves čas spreminja in sledi gibanju opazovalca.
Portretiranka, ki jo vidimo na sliki, je zanimiva in očarljiva. Je veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Je delavka, a je hkrati tudi mati, je sestra, je teta in je hčerka. Je gospodinja, je umetnica, glasbenica in ljubiteljica knjig, morda je športnica ali ljubiteljica motorjev. Je ljubiteljska vrtnarka in kolesarka … Njene vloge se prepletajo in meje med njimi se sproti brišejo. Vsaka od njih ima svoje upe in svoje želje, ima svoje talente in hotenja. Je izjemna sogovornica, ki je večkrat podcenjena. Je pogosto podplačana in redko dobi možnost, da je slišana.
Fotografinja portretiranke izbira naključno in brez vnaprej določenih predpostavk o njihovem statusu, verski izpovedi, starosti, barvi kože ali narodnosti. Upodablja tiste posameznice, ki so bile v času nedavne zdravstvene krize aktivne na t. i. prvih bojnih linijah. Z javnim pozivom na družbenih omrežjih je k sodelovanju povabila ženske, ki so bile pripravljene javno predstaviti del svoje edinstvene življenjske zgodbe.
Avtorica k portretirankam pristopa kot zunanja opazovalka, a z njimi ves čas išče očesni stik in skozi svoj objektiv vzpostavlja globljo vez. Predstavlja jih skozi zelo osebne zgodbe, gledalca pa s kratkimi izseki zapisov intervjujev, ki jih je posnela v domačem okolju portretirank, aktivno vključuje in ga spodbuja k razmišljanju o (ne)enakosti. V razpravo, ki jo odpira s tem projektom, subtilno poskuša vpeljati razmišljanje o večplastnem problemu širše družbe, zato tematiko povezuje z več različnimi multidisciplinarnimi področji. Mestoma se dotika vprašanj o percepciji (nevidne) hierarhije spolov in razdeljevanju vlog v družbi (in službi), ki so danes prav tako aktualna kot kdaj koli prej. S svojim delom pa spodbudi diskusijo o spregledanih in izzove razmišljanje ne le o pandemiji covida-19, temveč tudi o krizi in času po njej.
Razstavo so omogočili: U. S. Department of State, Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, Tiskarna Grain d.o.o. in Galerija Fotografija
O Mankici Kranjec
Mankica Kranjec (1985) je slovenska fotografinja in vizualna ustvarjalka. Vedno jo zanima odkrivanje novih idej, pristopov in novih svetov. Prav to je združila s svojo neprestano željo po umetnosti in potovanju. Svojim fotografskim projektom rada vdihuje tisto nekaj drugačnega, dolgoletne izkušnje v novinarstvu pa so obrusile njen čut za socialne tematike, ki jih rada vpleta v svoje fotografske projekte.
Obožuje vonj cvetočih češenj in navdihuje jo lepota vsakdana. Zase pravi, da je večna optimistka, ki preprosto obožuje svoje delo in sledi svoji strasti. V ospredju njenega umetniškega ustvarjanja so zgodbe, ki se dotikajo umetnosti, kulture in ljudi. Trenutno svoje delo posveča zlasti portretni, dokumentarni in gledališki fotografiji, vedno pa rada preizkuša nove oblike fotografskega raziskovanja. Sodeluje s tujimi fotografskimi agencijami, svoje fotografije pa objavlja v domačih in tujih publikacijah. Podpisala se je pod številne fotografske projekte in se predstavila na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, ZDA in drugod po v svetu. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.
Mankica Kranjec je tudi članica Društva turističnih novinarjev Slovenije.