Cveta Potočnik – Celje se letos ponaša z naslovom Evropsko božično mesto 2025. Naslov mu je podelila strokovna komisija Mreže božičnih mest, ki je med drugim zapisala, da gre za mesto avtentičnih, trajnostno obarvanih in povezovalnih brezplačnih dogodkov za vse generacije.
V pešconi, na glavnih in v stranskih ulicah se pozno popoldne prižgejo praznične lučke, postavljene so stojnice, zaživel je praznični sejem, izložbe so tematsko okrašene. Obsežen prazničen program na številnih prizoriščih poteka pod zaščitnim znakom Pravljična dežela, njeni osrednji dogodki potekajo od 19. do 31. decembra, torej 13 dni, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Iz Maribora, Velenja in Ljubljane je v Pravljično deželo mogoče pripotovati tudi z vlaki, na katere pridejo pravljične vile.
Praznično dogajanje je poleg Pravljične dežele mogoče obiskati tudi na Celjskem gradu, spremljati svetlobna doživetja na Krekovem trgu, pred Knežjim dvorom in v Lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje ali na Stanetovi in Levstikovi ulici.
Božično obdarovanje otrok
V mestnem jedru Celja v prazničnem prednovoletnem času v sklopu Pravljičnega Celja deluje prav posebna tovarna – Božičkova tovarna daril, ki jo organizirajo prostovoljci humanitarnega društva Enostavno pomagam. Društvo že enajsto leto za božič obdaruje otroke iz socialno ogroženih družin, pri zbiranju podatkov o njih pa ravnajo zelo diskretno. Letos bodo obdarili 1237 otrok iz 574 družin, v enajstih letih so jih že več kot tisoč.
Darila prispevajo posamezniki bodisi z nakupom preko spleta ali jih prinesejo osebno v prostore tovarne v središču Celja. Rok za nakup daril se izteče v nedeljo, 21. decembra.
Z nakupom preko spleta društvo dobi potrebna sredstva za nakup daril. Vsa darila nato zavijejo v enoten papir v tovarni, prostovoljci pa jih osebno odnesejo otrokom. Pri raznašanju daril jim pomagajo tudi gasilci in policisti. Kot pravi Milan Ninić, predsednik društva Enostavno pomagam, s tem, ko gredo prostovoljci sami na teren, spoznajo družine in obdarovane otroke, žal pa tudi veliko žalostnih zgodb.
Sprehod skozi fotografsko dediščino
Od lani pomladi je v Celju odprta Fotohiša Pelikan, v 120 let stari prenovljeni hiši, v kateri je nekaj desetletji živel in delal znameniti celjski fotograf Josip Pelikan. Muzej novejše zgodovine Celje je z ureditvijo zbirk v dveh fotografskih ateljejih in nekdanjih družinskih bivalnih prostorih prikazal zgodovino fotografije skozi celo 20. stoletje in ohranil izjemno kulturno dediščino s področja fotografske dejavnosti.
Na razstavljenih fotografijah spoznamo, da Josip Pelikan, slovenski fotograf češkega rodu, ni bil le portretni fotograf kot večina tedanjih fotografov, ampak se je posvetil tudi dokumentarni, industrijski in arhitekturni fotografiji, predvsem pa je fotografiral tudi vse, kar se je dogajalo v knežjem mestu.
Kot pove dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, so v hiši našli tudi številne fotografije, ki pomagajo osvetliti dogajanje v mestu med drugo svetovno vojno. Za to da so se ohranili fotografska oprema, fotografije in številni drugi predmeti gre zasluga Pelikanovima hčerama, zlasti Boženi.
V steklenem ateljeju se manjše skupine po predhodnem dogovoru lahko dogovorijo tudi za kostumirano fotografiranje v oblačilih in dodatkih iz dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja.
Fotohiša Pelikan je letos prejela Valvazorjevo odličje (podeljuje ga Slovensko muzejsko društvo) in naziv Sejalec (podeljuje Slovenska turistična organizacija) za inovativna in trajnostna doživetja.
Fotografije: Cveta Potočnik