Meni Zapri

Bo jugovzhodna Evropa postala pomembno letalsko vozlišče?

Cveta Potočnik – V Ljubljani danes poteka 2. Vrh Slovenske letalske in turistične industrije. Osrednja tema srečanje je, ali lahko jugovzhodna Evropa postane pomembno letalsko vozlišče med vzhodom in zahodom, jugom in severom Evrope ali celo med Evropo in Azijo.

Srečanja v organizaciji ato comm, s sedežem v Sloveniji in podjetja mark comm, s sedežem v ZDA, se je udeležilo več kot 150 predstavnikov letalske in turistične industrije iz Evrope in širše regije.

Po besedah Olge Rybak, direktorice ato comm, se je v zadnjih letih jugovzhodna Evropa na letalskem zemljevidu iz obrobja premaknila med najbolj dinamična območja. Kar v regiji manjka, je strateško povezovanje za pridobivanje investicij in oblikovanje partnerstev. Letališča v Beogradu, Tirani, Zagrebu, Sofiji, Skopju in Ljubljani dosegajo rekordne rasti in odpirajo nove povezave. Jürgen Deishl, direktor Fraport Slovenija je temu pritrdil s podatkom, da je Letališče Ljubljana lani v primerjavi s predhodnim letom, doseglo najvišjo rast novih letalskih povezav med vsemi državami EU.

Predstavnik združenja IATA Iulius Jipescu je povedal, da je število letalskih povezav lani v EU v bistvu stagniralo, saj je poraslo le za en odstotek. 1.127 povezav je bilo odpovedanih, 1.281 je bilo sicer dodanih, vendar je bilo več kot 500 povezav znova vzpostavljenih, niso pa bile nove. V EU je zdaj sicer 14.797 letalskih povezav.

Iulius Jipescu ugotavlja, da v jugovzhodni Evropi še obstaja strateški prostor na področju letalstva, mnoge države še vedno sprejemajo svoje strateške usmeritvi, kar je redka priložnost za razvoj od začetka. Po njegovi oceni ima jugovzhodna Evropa vse možnosti, da postane pomembno letalsko vozlišče med vzhodom in zahodom, jugom in severom Evrope ali celo med Evropo in Azijo.

Naslovna fotografija: Iulius Jipescu, foto: Cveta Potočnik